Zavarovana območja - parki

V Sloveniji zavarovana območja skupaj prekrivajo 14 % površine. Med zavarovanimi območji imamo en narodni park, tri regijske in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov, 1164 naravnih spomenikov ter 114 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. V teh zavarovanih območij lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko izjemno raznolike dežele. Zavarovana območja so upravljana tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce.

Naravni parki, ki so v Zakonu o ohranjanju narave opredeljeni kot širša zavarovana območja, so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi. Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer je (in situ). Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti.

Slovenija je vsa zavarovana območja določila s predpisi o ohranjanju narave, številna od njih pa imajo tudi mednarodni pomen (na primer Natura 2000, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - v angleščini United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization – UNESCO, Ramsar).

Vsa večja zavarovana območja in nekatera od manjših upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova najpomembnejša naloga je, da z varstvenimi ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali se upoštevajo predpisani režimi, opravljajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki.

Država je ustanovila Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Krajinski park Goričko, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Radensko polje, Naravni rezervat Zelenci in Naravni rezervat Ormoške lagune.

Posamezne občine pa upravljajo naslednje naravne parke: Notranjski regijski park, Krajinski park Lahinja, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivka presihajoča jezera, Krajinski park Drava, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Središče ob Dravi in Krajinski park Zgornja Idrijca. V letošnjem letu tečeta dva projekta ustanavljanja novih zavarovanih območij, in sicer Regijskega parka Pohorje ter Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne.

Regijski park Pohorje se bo raztezal na dele območij občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Območje leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema 59,30 kvadratnih kilometrov površin. Za ovršje masiva Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi. Specifičen in pester rastlinski in živalski svet pogojuje neprepustna silikatna podlaga, razgiban relief ter bogato omrežje površinskih voda. Regijski park bo predvidoma ustanovljen sredi leta 2022.

Območje predlaganega Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, ter obsega 416,43 hektarja. Krajinski park obsega dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica in je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini. Krajinski park bo predvidoma ustanovljen v drugi polovici leta 2022.

V letu 2022 je za izvajanje javne službe ohranjanja narave iz proračuna Ministrstva za okolje in prostor (MOP) namenjenih približno 6,3 milijona evrov, od tega manjši delež (približno 100.000 evrov) za nakupe naravovarstveno pomembnih zemljišč znotraj zavarovanih območij. Iz podnebnega sklada je za blaženje oziroma prilagajanje na podnebne spremembe v letu 2022 je predvidenih 1,8 milijona evrov.

Večino sredstev za upravljanje zavarovanih območij zagotovi država (MOP), nekaj pa jih zagotovijo javne službe iz lastnih virov in projektov (2,3 milijona evrov iz kohezijskih skladov).