Gradbeni inšpektor je postopek uvedel 2015 in šele po sedmih letih ni več razloga za njegovo nadaljevanje. Dolgotrajnosti reševanja je v tem primeru botrovalo pet let odloga izvršbe, ko je bila zadeva dobesedno zamrznjena. Gradbeni inšpektor na predlog inšpekcijskega zavezanca odloži upravno izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže izpolnjevanje zakonskih pogojev, ki jih določa tako prejšnja gradbena zakonodaja kot Zakon o splošnem upravnem postopku.

Odlog izvršbe inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah, neskladnih gradnjah in objektih, ki se uporabljajo brez predpisanega uporabnega dovoljenja je mogoč že skoraj deset let. Uvedel ga je Zakon o dopolnitvi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E). Z novelacijo zakona (ZGO-1F) se je čas odloga izvršb podaljšal, odlog izvršbe pa je postal  mogoč tudi v primeru pravnomočne in izvršljive inšpekcijske odločbe.

Odlog upravne izvršbe omogoča tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), in sicer v primeru, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda.

Od sredine letošnjega leta, se bo trajanje nekaterih gradbenih postopkov podaljšalo tudi zaradi presoje sorazmernosti posega v 'pravico do spoštovanja doma'. Ta posamezniku v inšpekcijskem postopku zaradi nelegalne gradnje zagotavlja, da objekt, v katerem domuje, ne bo odstranjen, dokler obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren.

Tako gradbeni inšpektor, na predlog inšpekcijskega zavezanca, odloži izvršbo inšpekcijske odločbe, če inšpekcijski zavezanec izkaže izpolnjevanje predpisanih zakonskih pogojev, ki jih določata gradbena zakonodaja oziroma Zakon o splošnem upravnem postopku, ali pa bo sodišče (od letošnjega poletja dalje) presodilo, da izvršitev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta, ki je dejansko pomeni izgubo prostora, v katerem posameznik domuje, ni sorazmeren ukrep zavezančevi pravici do spoštovanja doma.

V letu 2021 so gradbeni inšpektorji po določilih ZGO-1F in ZUP odobrili 156 odlogov izvršb, leta 2020 so odobrili 192 odlogov izvršb, v letu 2019 pa 275.

Trgovsko podjetje iz Pomurja je v letu 2014 zgradilo skladiščno halo, veliko približno 25 x 10 m, za katero se je v inšpekcijskem postopku ugotovilo, da je bila postavljena brez gradbenega dovoljenja. Gradbeni inšpektor je investitorju z odločbo odredil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti vsa gradbena dela in v roku 10 mesecev po vročitvi te odločbe na lastne stroške odstraniti nelegalno gradnjo. V odločbi je bil zavezanec opozorjen, da bo odstranitev nelegalne gradnje opravljena v izvršilnem postopku, če sam v odrejenem roku ne odstrani nelegalne gradnje.

Ko investitor ni odstranil objekta v roku, ki mu je bil določen v odločbi, je gradbeni inšpektor začel izvršilni postopek, v katerem je zavezanec inšpektorat zaprosil za odlog izvršbe. Pogoj za odlog izvršbe je bil izpolnjen in izvršba je bila odložena za pet let. Inšpekcijski zavezanec je namreč izkazal, da se v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa inšpekcijskemu zavezancu grozila hujša gospodarska škoda ali bi izvršitev inšpekcijskega postopka pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, pri čemer se za hujšo gospodarsko škodo šteje povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje.

Ker zavezanec ni uspel legalizirati objeta, je sam odstranil nezakonito postavljen objekt in z odstranitvijo vzpostavil zakonito stanje.