Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023

Vlada je izdala Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023. Odlok vključuje ukrepe, ki so že bili določeni s programi porabe sredstev v prejšnjih letih, povečanje sredstev za posamezne ukrepe, ki so bili že določeni v Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 in Odloku o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023, ter izplačila na podlagi pogodb, sklenjenih v preteklih letih.

Slovenija bo v letu 2022 na javni dražbi ponudila 2.672.500 emisijskih kuponov. Na podlagi gibanja cene kuponov iz preteklosti je letni priliv v letih 2022 in 2023 ocenjen na 170 milijonov evrov letno. Razpoložljiva sredstva tj. skupna ocena prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let je za obdobje 2021-2023 je ocenjena na 525,214 milijona evrov.

 Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 med drugim določa tudi nove upravičene ukrepe:

• - strokovne podlage za verigo HE na srednji Savi,
• - nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo,
• - sofinanciranje prireditev v podporo trajnostnemu razvoju,
• - projekt Life IP restart,
• - promocija sinergijskih učinkov okoljske in energetske politike za povečanje odpornosti družbe in spodbujanje prehoda k nizkoogljični družbi,
• - zaradi sprejetja Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov se bo omogočilo črpanje sredstev Sklada za podnebne spremembe v skladu s tem zakonom v višini 106,8 milijona evrov.

 Program je za leto 2023 indikativne narave in bo ob pripravi proračunov ustrezno usklajen skladno z javnofinančnimi zmožnostmi.

Za izvajanje programa ravnanja z odpadki in preprečevanja odpadkov več kot 17 milijonov

V veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 je vlada uvrstila nov projekt z nazivom »LIFE IP RESTART Spodbujanje recikliranja odpadkov« za izvajanje Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov. Celotna vrednost devet let trajajočega projekta LIFE IP RESTARTje 17.291.426 evrov, od tega EU iz programa LIFE sofinancira 10.000.000 evrov, 1.152.515 evrov Ministrstvo za okolje in  prostor, kot vodilni partner in 6.138.911 evrov 16 pridruženih  partnerjev (Deltaplan d.o.o., Result d.o.o., Nerinvest d.o.o., Stonex d.o.o., DEM d.o.o., RGP d.o.o., Inštitut Jožef Štefan, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta, GZS, GEORUDEKO, SOL.LEX.US, Hidroinštitut, Nigrad, GeoZS, Ekosfera d.o.o. in Zavod za gradbeništvo Slovenije). Glavni namen projekta je uvesti celosten nabor komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih in družbenih krožnih rešitev, s katerimi bi spodbudili izvajanje ukrepov nacionalnega Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov (OPRO) in tako dosegli čim večjo samozadostnost z vidika surovin in povečali recikliranje odpadkov v uporabne produkte in tako zagotovili, da bodo cilji zastavljeni v krovni Direktivi o odpadkih do leta 2035 lahko doseženi. Seveda vse ob upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, varstva okolja in zdravja ljudi.

 Projekt LIFE IP RESTARTima 3 specifične cilje, ki so podprti z več tehničnimi cilji za dosego glavnega namena projekta:

1. zagotoviti mehanizem ocenjevanja nacionalnega Programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov ter njegovega izvajanja in izboljševanja s pomočjo digitalne, tehnične in družbene odličnosti,
2. predstaviti 6 krožnih rešitev za najbolj problematične in obsežne skupine odpadkov, ki jih obravnava nacionalni program,
3. zagotoviti čim širši sprejem najboljših razpoložljivih rešitev in doseči skladno in celostno izvajanje ciljev, določenih v Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov. urediti zakonodajo in pristop, ki bo podpiral kakovostno izvajanje nacionalnega programa in bo spodbujal politično sodelovanje med različnimi medsebojno vertikalno in horizontalno.

Aktivnosti v programu bodo zagotovile: zanesljivejše statistične podatke, povečale nadzor nad nelegalnim odmetavanjem odpadkov, odpravile pravne pomanjkljivosti, izboljšale administrativne postopke, zagotovile kriterije za prenehanje statusa odpadka, izboljšale sanacije rudarskih prostorov, uravnale prispevke pri ravnanju z odpadki, izboljšale popis stanja azbestnih kritin, cevi in drugih izdelkov, izboljšale medsektorsko sodelovanje, sodelovanje med deležniki, prispevale k izdelavi smernic za določene BAT zaključke, mobilizirale dodatna sredstva EU programov, in drugo.

Šest odločb o izboru koncesionarja za rabo vode za odvzem naplavin

Vlada RS je sprejela šest odločb o izboru koncesionarja za rabo vode za odvzem naplavin, in sicer:

• - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju dela reke Save Dolinke - prodišče pod Martuljkom, prodna pregrada Mlinca, prodna pregrada Planica in prodni zadrževalnik Hrušica, se podeli družbi Ažman d.o.o., Lesce s partnerjem družbo Betonarna Sava, Blejska Dobrava;
• - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju reke Save se podeli družbi PGM Hotič Litija;
• - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju Soče – lovilna jama na Soči se podeli družbi Kolektor CPG d.o.o., Nova Gorica;
•  - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju Soče pod Volarji se podeli družbi Zuprom d.o.o., Tolmin;
• - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju Soče pod Idrskim se podeli družbi Znajder d.o.o., Kobarid;
• - koncesija za rabo vode za odvzem naplavin na območju Soče - Kamno se podeli Avtoprevozništvu in storitve s TGM Vladimir Jeklin s.p., Tolmin.

 Strokovna komisija je po pregledu prijav ugotovila, da vsi izbrani koncesionarji izpolnjujejo vse predpisane pogoje za podelitev koncesije. Koncesija za odvzem naplavin se podeli za 3 leta, koncesijsko obdobje pa začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar podrobneje uredita medsebojna razmerja.

Letni program odprave posledic potresa v Posočju

Vlada je sprejela Letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 za izvedbo v letu 2022. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) je Ministrstvo za okolje pripravilo Letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 za izvedbo v letu 2022, in sicer v višini v 2.799.999,00 evrov.

V letu 2022 so predvidena sredstva za odpravo posledic, ki so določene z zakonom in se nanaša na vrsto in predvideno število objektov, ki jih je potrebno obnoviti ali zagraditi zaradi posledic naravne nesreče ali njene ponovitve. Predvidena je:

• izvedba rušitev stavb, ki ogrožajo ljudi in okolico ter predstavljajo neposredno nevarnost v primeru novega potresa,
• izvedba rušitev stavb, ki so predvidene za nadomestno gradnjo in priprava parcel za gradnjo,
• projektiranje popotresne obnove objektov (projektna dokumentacija) z vsemi potrebnimi predhodnimi deli in podpornimi dejavnostmi (geodezija, geologija, arheologija itd.),
• sanacija, rekonstrukcija stavb, oziroma izvajanje nadomestnih gradenj eno in dvostanovanjskih stavb ter spremljajočih aktivnosti,
• sanacija, rekonstrukcija in gradnja stanovanjskih blokov,
• obnova kulturnih spomenikov in izvedbo restavratorskih del na objektih, kjer se izvaja statična sanacija objektov,
• vodenje obnove in spremljevalne dejavnosti, ki so s tem povezane,
• začasne namestitve oškodovancev med obnovo njihovih objektov,
• odprava reklamacij obnovljenih objektov, če drugi garancijski instrumenti odpovejo.

Spremembe uredbe mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. Uredba se spreminja  zaradi debirokratizacije postopkov. Odpravlja  se omejitev vpisa naprave v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo halogenirana organska topila, za obdobje desetih let. Vpis v evidenco naprav bo veljal do njenega izbrisa iz evidence v skladu z določbami uredbe, zato upravljavcu naprav ne bo potrebno vsakih deset let zaprositi za podaljšanje vpisa v evidenco.

Sprememba uredbe je skladna z evropsko zakonodajo. Direktiva o industrijskih emisijah določa obvezo registracije naprav, pri čemer časovno ne omejuje trajnosti okoljevarstvenega dovoljenja niti registracije naprave na deset let.

Sprememba uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav

Vlada  je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav.  Uredba se spreminja  zaradi debirokratizacije postopkov. Odpravlja  se omejitev vpisa naprave v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, in sicer za obdobje desetih let. Vpis v evidenco naprav bo veljal do njenega izbrisa iz evidence, zato upravljavcu naprav ne bo potrebno vsakih deset let zaprositi za podaljšanje vpisa v evidenco. Sprememba uredbe je skladna z evropsko zakonodajo. Direktiva o industrijskih emisijah določa obvezo registracije naprav, pri čemer časovno ne omejuje trajnosti okoljevarstvenega dovoljenja niti registracije naprave na deset let.