Po Sloveniji so namreč tudi kmetijske površine, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postale zaraščene in so sedaj v naravi videti kot gozd. Tem zemljiščem se lahko v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje. Kot vemo, v Sloveniji primanjkuje kmetijskih zemljišč za večjo pridelavo hrane, zato bi se s tem spodbujalo večjo samooskrbo s hrano in urejenost podeželja.

Minister dr. Jože Podgoršek je odločno zavrnil navedbe o opustošenju slovenskih gozdov. »Vsak košček kmetijske zemlje je pomemben. Vse, kar počnemo je, da v luči vedno večjega zaraščanja kmetijskih površin, do katerih prihaja zaradi opustitve kmetovanja ali opuščanja košnje, dajemo možnost lastnikom, da zemljišča, ki so se skozi leta zarastla, povrnejo v kmetijska, jim torej vrnejo osnovno namembnost. Ničesar ne zapovedujemo, dajemo pa možnost in priložnost ob izraženem interesu kmetov ali lokalne skupnosti. Naj poudarim, da ob tem ne posegamo v stare tradicionalne, kakovostne gozdove, ki so naše bogastvo in jih kot ministrstvo skrbno varujemo. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta tudi v luči spodbujanja kmetovanja in višanja samooskrbe Slovenije, kar je v teh časih, s katerimi se soočamo, vse bolj pomembno. S tem lahko pridobimo dodatna kmetijska zemljišča, kar je izredno pomembno. Kot minister poudarjam, da je nacionalna prehranska varnost moja prva skrb«.

Namen sklenitve dodatka je urediti način upravljanja z zemljišči v lasti RS, ki v naravi predstavljajo gozd, v občinskih prostorskih aktih pa je njihova namenska raba kmetijsko zemljišče. Če je občina zemljišče v svojih prostorskih aktih opredelila po namenski rabi za kmetijsko, zemljišče pa v naravi ostaja gozd, je za namen vzpostavitve kmetijskega zemljišča za krčitev gozda na tem zemljišču v skladu z Zakonom o gozdovih treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa.

Določanje namenske rabe zemljišč je v pristojnosti lokalnih skupnosti. Te različno pristopajo k usklajevanju dejanske rabe z namensko rabo. Da bi, ob predpostavki izraženega interesa za širitev kmetijskih zemljišč, omogočili ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč tudi po dejanski rabi, se je Vlada RS, v vlogi skupščine družbe, odločila, da bo s sklenitvijo dodatka družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) omogočila, da po izvedenih potrebnih postopkih - pridobitvi ustreznih dovoljenj, izvede krčitve gozdov na takšnih površinah v lasti Republike Slovenije.