Vojna v Ukrajini in njene posledice zahtevajo našo največjo pozornost in usklajeno delovanje držav članic. V teh težkih časih moramo pokazati kar največjo solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci, je dejal minister Hojs. »Slovenija svojo solidarnost kaže tudi s konkretnimi dejanji, kot so humanitarna pomoč (tako v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite kot tudi ločeno – prebivalci Slovenije so se tu izjemno izkazali), diplomatska podpora in izjemno hitra aktivacija začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine.«

Ta migracijski izziv moramo obvladovati skupaj - z ustreznim in usklajenim odzivom na ravni EU: »Pri tem podpiramo načrt Evropske komisije. Predvsem so pomembni: enotni evropski sistem registracije oseb z začasno zaščito, koordinirana premestitev ukrajinskih beguncev in prilagodljiva pravila financiranja, potrebujemo pa tudi dodatne finančne vire.« Ob tem ne smemo pozabiti na varnostni vidik in boljšo zaščito zunanjih meja EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi in orodji. Okrepiti je treba vlogo agencij EU in hkrati konstruktivno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in partnerji.

Prav tako ob ukrajinski krizi ne smemo ob rob potisniti siceršnjih sistemskih migracijskih izzivov v EU in migracijskih pritiskov na države članice. Slovenija podpira prizadevanja francoskega predsedstva za postopni pristop k obravnavi Pakta o migracijah in azilu, saj moramo najti ustrezno razmerje med odgovornostjo in solidarnostjo. »Po našem mnenju je treba dati prednost preverjanju in registraciji na zunanjih mejah EU. Potrebujemo skupno bazo na ravni EU, s katero bomo imeli boljši pregled nad situacijo in preprečevali varnostna tveganja. Zato Slovenija še vedno zagovarja hiter sprejem uredbe Eurodac.«

Minister je v pogovoru govoril tudi o zunanji dimenziji migracij (nezadovoljivo vračanje in ponovni sprejem). Tu bi morali v prvi vrsti najprej doseči spoštovanje zavez in mednarodnih obveznosti, okrepiti vlogo agencije Frontex, prav tako pa veliko pričakujemo od novoimenovane koordinatorice EU za vračanje.

Glede schengenskega območja je minister kolegu Mitarachiju povedal, da Slovenija že vseskozi podpira idejo, da ministri med sabo opravijo poglobljeno in kakovostno razpravo o največjih izzivih v našem skupnem območju. Schengen mora ostati robusten in se sposoben učinkovito odzivati na nove krize in pritiske, je poudaril.