V oddaji je predsednik vlade sprva dejal, da je dober mesec, odkar so skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade odšli v Kijev. "Bili smo prva tuja delegacija, ki je prišla tja po začetku ruske agresije. Naša pot je bila sporočilo upanja. Ukrajincem smo želeli sporočiti, da niso pozabljeni. Vesel sem, da so našemu obisku sledili drugi kolegi. Še posebej sem vesel obiska predsednice Evropske komisije, Evropskega parlamenta in visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella. Tudi evropski diplomati so se vrnili po tem, ko smo tja kot prvi poslali našega odpravnika poslov, ki se je priključil poljskemu veleposlaniku, ki je tam ostal sam. Mislim da je sedaj občutje v Kijevu boljše, vsaj kar se tiče podpore tujine. Situacija pa je še vedno težka. Navkljub trudom in naporom, ki jih vlagamo v pravo podporo Ukrajini, gre za humanitarno, finančno in vojaško pomoč, ki je še posebej pomembna, mislim, da še vedno ne delamo dovolj. Nismo dovolj združeni, da bi Ukrajino naredili bolj močno," je povedal predsednik vlade.

Evropska reakcija na rusko agresijo je bila po besedah predsednika vlade bolj enotna in močnejša, kot so pričakovali v Kremlju, a na drugi strani, ne dovolj močna kot bi se potrebovalo. "Ob začetku tragedije, ko je Rusija napadla Ukrajino, nekateri evropski prijatelji niso verjeli, da se bo Ukrajina uprla in so menili, da bodo vlada in predsednik pobegnili iz države ter da bodo Rusi Ukrajino zavzeli v dobrem tednu. Povedal sem jim, da se to ne bo zgodilo. Če je narod pripravljen, da se brani in če je politično vodstvo enotno, in ukrajinsko vodstvo je enotno, ni razlik med predsednikom, vlado, opozicijo, in to je ključni dejavnik, in takšno ljudstvo, narod, ki je skoraj 40-milijonski, ne more biti premagan ne glede na moč vojske," je povedal predsednik vlade. Dodal je, da se moramo osredotočiti na vojaško pomoč Ukrajini, "sicer bo ta vojna trajala in to vpliva na vse, tudi na evropski način življenja. Ukrajinci se borijo tudi za nas. Ruska agresija bo končana, ko bo Ukrajina dovolj močna, da rusko vojsko zaustavi," je dodal premier.

Glede obiska predsednice Evropske komisije v Ukrajini, je predsednik vlade Janez Janša dejal, da je njen obisk pomemben in je nekaj, kar lahko spremeni situacijo. "Med vojno ni vse odvisno od moči orožja, ki seveda je pomembno, ampak še bolj pomembna je moč srca in ljudi, ki branijo državo," je dejal. "Vsako upanje, vsak močan signal, da pripadajo k evropski družini, pomaga," je ocenil premier. Po njegovih besedah Evropska komisija res ni odločilni faktor, saj je širitev povezana s potrebnim soglasjem vseh držav članic EU. "To je za nekatere države težka tema, večina držav članic EU pa podpira hiter pristop in članstvo za Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo ter države Zahodnega Balkana. V tem času smo spoznali, da smo bili šibki pri odgovoru na strateška vprašanja in sedaj je jasno, če se EU ne širi, se širi nekdo drug in to ne prinaša več miru in varnosti na evropski kontinent," je povedal premier.

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z madžarskim predsednikom vlade in njegovim odzivom na rusko-ukrajinsko krizo. "Ne vidim, da bi Madžarska podprla rusko agresijo. Le to so obsodili. Madžarska se je tudi strinjala z vsemi sankcijami, sicer ti sankcijski paketi ne bi bili mogoči. Imajo pa nekaj problemov glede položaja svoje manjšine," je povedal premier. Obenem je slovenski predsednik vlade dejal, da je po njegovem mnenju, ko je neka država napadena, ko je v vojni in ko ljudje umirajo, treba opustiti ostale stvari in se koncentrirati na reševanje življenj. "Pomembne so prioritete. A če govorimo o širitvi in evropski perspektivi Vzhodne soseščine in držav Zahodnega Balkana, je bila Madžarska vedno na strani širitve. Tudi komisar za širitev, ki prihaja iz Madžarske, glede širitve opravlja dobro delo," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Glede tega, ali ruskega predsednika Putina ni mogoče ustaviti, pa je predsednik vlade dejal, da so trenutno Ukrajinci tisti, ki skušajo ustaviti Putina. "Če bi se scenarij A, ko se je agresija začela, in so mislili, da bo Rusija kot vojaška sila zavzela Ukrajino v nekaj dneh, uresničil, sem prepričan, da bi naslednja država, ki bi bila napadena, bila Moldavija in nato Gruzija, nato pa še druge države Zahodnega Balkana," je še povedal premier.