Gospod Janša, mineva mesec dni od vašega obiska v Kijevu. Kako ocenjujete ta obisk? Kaj se je od takrat spremenilo?
Kar zadeva obiske in prisotnost tujih diplomatov v Kijevu, se je spremenilo vse. Danes vse poti vodijo tja. Še posebej sem vesel obiska predsednice Evropske komisije, Evropskega parlamenta in visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vrnilo se je predstavništvo EU in večina drugih ambasadorjev držav EU in Nata. Če smo odkriti, predvsem zaradi pritiska javnosti v posamičnih državah. Potem ko smo skupaj z Morawieckim in Fialo dokazali, da se da.

Kaj menite, da bi se moralo zgoditi, da se agresija Rusije nad Ukrajino konča? Kakšne poteze bi morda morala sprejeti Evropska unija? Kje vidite vi rešitev?
Unija mora Ukrajini čim prej podeliti status kandidatke in ji nato pomagati, da v nekaj letih postane polnopravna članica. S tem jim damo upanje in prihodnost. Hkrati moramo početi vse, kar dela Ukrajino močnejšo in agresorsko Rusijo šibkejšo. Vendar grožnja ni zgolj to, kar se dogaja v Ukrajini. Svet se je po 24. februarju spremenil. Zelo. Tega se še ne zavedamo dovolj. Nevarnosti, za katere smo verjeli, da so del neke preteklosti, so spet postale realne. Naša prva skrb je zato varnost Slovenije. Zavarovati mir, ki ga še imamo. Zavarovati Slovenijo pred vojno in njenimi posledicami. Zato uporabljamo vse vzvode, ki so nam na voljo. Doma, v EU in v svetu. Ker imamo izkušnjo uspešne obrambe pred agresijo mnogo močnejše JLA leta 1991, so nam mnogi pripravljeni prisluhniti.

Vojna v Ukrajini je razgalila vse pretekle napačne odgovore EU na strateške izzive. Ker se ni širila EU, se je širil nekdo drug, s tem pa sta varnost in stabilnost kontinenta postali zelo krhki. Moramo pa biti pošteni. Medtem ko je odgovornost za agresijo na Ukrajino in vse posledice absolutno na ruski strani, ima tudi zahodni oziroma severnoatlantski svet svoj del odgovornosti, da smo v takšno stanje prišli. Med večjimi jih lahko naštejemo šest. Po razpadu Sovjetske zveze je Zahod demokratični razvoj Rusije vzel kot nekaj samoumevnega. Misleč, da se bo vse zgodilo samo od sebe. Kot da bi pozabili, kakšni napori so bili vloženi v denacifikacijo Nemčije po drugi svetovni vojni. Multinacionalke so planile na ruska naravna bogastva, kot da gre za divji zahod. Ljudje od spremembe sistema niso imeli veliko, kopičila sta se jeza in občutek ponižanja. Putin je delno posledica tega stanja, tako kot je bil Hitler posledica reparacij oziroma ponižanja Nemčije z Versajskim sporazumom po prvi svetovni vojni. Ker v Rusiji ni bilo nobene lustracije, je Putin brez težav postopoma obnovil omrežje nekdanje tajne službe, ki danes obvladuje vse pore javnega življenja in gospodarstva. Napori, da se Rusiji pomaga vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo, državo blaginje in delujoče demokratične institucije, so bili prešibki. Nespametni, ponižujoči odzivi na nekatere kasnejše ruske predloge, npr. na predlog Medvedjeva o obrambni zvezi, so Putinu zgolj pomagale krepiti protievropsko ozračje. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 sta Francija in Nemčija preprečili, da bi se Ukrajini in Gruziji podelil status kandidatk za Nato. Večina preostalih, vključno z ZDA, smo bili za. Če te blokade ne bi bilo, bi bil danes v Ukrajini mir. Rusiji bi morali ob tem ponuditi varnostno sodelovanje, obsežna gospodarska vlaganja in drugo sodelovanje, ki bi ga verjetno takrat še pragmatično sprejela. Žal je bil premislek nekaterih prekratek. Odločitev Nemčije za izgradnjo plinovodov Severni tok 1 in 2 bi bila lahko nekaj dobrega oziroma popolnoma brez negativnih posledic, če bi hkrati gradili tudi plinovode do drugih virov plina in terminale za utekočinjen plin. Bilo bi kratkoročno dražje, vendar danes EU ne bi bila talec Rusije pri oskrbi z zemeljskim plinom. Ne v smislu dobav in ne v smislu cen. Zelo verjetno je, da v tem primeru danes ne bi imeli vojne v Ukrajini. V Rusijo namreč iz EU vsak dan steče milijarda dolarjev, s katero se financira njen vojaški stroj.

Preteklosti seveda ni mogoče spremeniti, koristno pa jo je poznati in se iz nje česa naučiti. Še posebej danes, ko ni na voljo idealnih rešitev. Hladna vojna številka 2 namreč ne bo takšna, kot je bila prva. Takrat ni bilo vojaško in ekonomsko močne milijardne Kitajske, niti toliko vplivnih držav, kot so danes Indija, Brazilija, Indonezija itd.

Politiki, predvsem iz vrst opozicije, vam očitajo, da bi morali voditi drugačno zunanjo politiko, da bi morali, predvsem tudi glede na velikost Slovenije, delovati mirno in počakati, da se zadeve umirijo. Vi počnete ravno obratno. Zakaj?
Narediti nič ni politika. Ne zunanja ne katerakoli. Je zgolj izgovor in priznanje lastne nesposobnosti. Ali še huje. Tu ne gre za majhnost Slovenije, ampak za ambicije tistih, ki jo želijo imeti majhno. Neopazno. Pod radarjem. Da lahko v njej na bolj prefinjen način delajo podobno, kar Putin desetletja počne v Rusiji.

"Te volitve so morebiti zadnja velika bitka moje generacije," je Milan Kučan dejal pred časom, v začetku leta je v Dražgošah javno izpostavil oživljanje fašizma, zdaj pa močno podpira Gibanje Svoboda. Zoran Janković svojega odlikovanja Ruske federacije ne bo vrnil. Tudi on podpira Gibanje Svoboda. Gre za stranko, ki ji javnomnenjske ankete napovedujejo precej visoko podporo. Za kakšno zunanjo in notranjo politiko gre?
Upam, da ne za že znano in videno zunanjo politiko iz mandatov levih vlad. Trinajstkrat na uradni obisk v Moskvo, nikoli v Berlin ali v Washington. Pri notranji politiki in opletanju s fašizmom pa se moramo spomniti izjave Winstona Churchila, ki je dejal, da se bodo fašisti prihodnosti razglašali za antifašiste.

Kakšno politiko glede konflikta v Ukrajini in odnosa proti Rusiji pa pričakujte, če po volitvah vlado sestavi leva politična opcija? Kakšno obrambno politiko menite, da bi izvajali? Je mogoče, da bi se celo umaknili iz Nata?
Stranka Levica ima izstop iz Nata v svojem programu, članstvo stranke SD po javnih izjavah sodeč to tudi podpira. V času njihovih vlad so praktično delali na tem, da bi Slovenijo iz Nata odslovili, saj nismo izpolnjevali nobenega od glavnih kriterijev več. Slovensko vojsko so načrtno uničevali. Danes vidimo, kakšne katastrofalne posledice lahko ima takšno početje. Vrsto let je predsednik republike ob oceni obrambne pripravljenosti moral razglašati, kako se nismo sposobni ubraniti v primeru napada. Pred kratkim so bili razkriti dokumenti ruske obveščevalne službe, v katerih so opredeljeni temeljni cilji delovanja te službe od leta 2008 naprej. Pomoč organizacijam v tujini, ki si prizadevajo za razkroj ali oslabitev Nata, je na visokem mestu. V uresničevanje tega cilja so vložili milijarde dolarjev, ki jih države članice Nata plačujemo za njihov plin in nafto.

Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na našo državo? Kje sicer vi vidite prihodnost Slovenije?
Vlada je že in bo tudi v prihodnje sprejemala vse potrebne ukrepe, da pomagamo ustavljati vojno ter hkrati ublažimo njene posledice za slovenske državljane. Marca smo zato imeli več kot enoodstotno deflacijo, kar pomeni, da se skupna košarica minimalnih življenjskih stroškov posameznega gospodinjstva ni podražila. Hrana se je sicer občutno podražila, se je pa zahvaljujoč vladnim ukrepom še bolj pocenila elektrika za odjemalce. Za več kot 39 odstotkov.

V okviru EU in bilateralno delamo za zagotavljanje nadomestnih virov energentov in izgradnjo novih skladiščnih kapacitet. Spreminjamo formulo izračuna cene elektrike na skupnem evropskem energetskem trgu. Ko se bodo cene energentov stabilizirale, se bodo vsaj delno umirile tudi cene hrane.

Leta 2020 je bila Slovenija 88-odstotno samooskrbna z žiti, 84-odstotno z mesom, 48-odstotno z zelenjavo. Vlada je že zagotovila dodatnih 300 milijonov evrov za pomoč slovenskemu kmetijstvu, čistimo porasla kmetijska zemljišča, v pripravi so številni dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili, da bomo v prihodnje čim manj odvisni od uvoza hrane.

Kratkoročno pa je v pripravi ukrep za začasno reguliranje cen osnovnih prehranskih artiklov, ki je lahko uveljavljen po hitrem postopku.

Slovenija je dokazala, da smo se sposobni spopasti tako s simetrično kot asimetrično grožnjo. In da lahko kljub temu napredujemo. V zadnjem merjenem kvartalu smo imeli najvišjo gospodarsko rast v EU. Hkrati imamo najvišjo zaposlenost v zgodovini. Hodeč po tej poti bomo do leta 2030 med 15 najbolj razvitimi državami na svetu in nad evropskim povprečjem po standardu.

Pogosto ste v tujini, srečujete se s številnimi tujimi državniki. Kako ocenjujejo dogajanje v Sloveniji? Kakšne so vaše izkušnje?
Slovenija je marca letos pristala na naslovnicah vseh svetovnih medijev. Prvič po letu 1991. Tokrat ne kot žrtev oziroma kot napadena država, temveč kod dejavnik, ki pomaga reševati za svetovni mir trenutno najnevarnejši vojni konflikt. V svetu, kjer sta varnost in stabilnost dokaj krhki dobrini, je to močan adut. Dobra prepoznavnost države pomaga gospodarstvenikom pri sklepanju poslov, lažje pridemo do privlačnih tujih investicij. Ali odmevnih športnih dogodkov. Pred dnevi me je poklical prijatelj, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki in nam ponudil skupno organizacijo svetovnega prvenstva moških v odbojki. Ki bo že septembra letos v Ljubljani. Spet bomo gostili na tisoče športnikov, navijačev in novinarjev, pozitiven glas o Sloveniji bo šel po svetu. Jeseni lanskega leta smo se končno pridružili skupini mediteranskih držav (Med-9), kar bo Sloveniji prineslo večjo prisotnost v sredozemskem prostoru in tesnejšo povezanost s sredozemskimi državami. Dihamo z obema kriloma pljuč. Smo srednjeevropska in hkrati mediteranska država in ta kombinacija nam ponuja številne gospodarske priložnosti, ki jih bomo bolje izkoristili. Slovenija ima v svetu spet prepoznavnost in ugled.

Kako odgovarjate na očitke, da vlada v času epidemije ni ravnala v dobro državljanov, da so bili sprejeti ukrepi nepotrebni, da se je država v tem času po nepotrebnem zadolžila?
Slovenija se je v času epidemije zadolževala po nizkih, celo negativnih obrestnih merah, torej bomo vrnili manj denarja, kot smo si ga izposodili. Poleg tega smo lansko leto delež dolga v BDP znižali za 5 odstotkov. Najpomembnejše pa je, kam je ta denar šel. Trenutno je v Sloveniji v teku več kot dva tisoč projektov, sofinanciranih iz proračuna in evropskih skladov. Vlagamo v razvoj in blaginjo človeka. Za razliko od večine preteklih levih vlad, ki so vaš denar v veliki meri namenjale svojim paravojskam. Te danes, zamaskirane v nevladne organizacije z Metelkove, vodijo nezakonito politično predvolilno kampanjo. Ne da bi odprle predvolilni račun, kar je zakonska obveza organizatorjev.

Glede učinkovitosti ukrepov pa obstajajo objektivni kriteriji. Ocene in lestvice OECD, na primer. Danes se Slovenija uvršča v vrh držav EU, ki so se na krizo zaradi epidemije najbolje odzvale. Slovenija je z gospodarsko rastjo realno 8,1 % v letu 2021 presegla vse napovedi. Vlada je ta zagon pospremila z začetkom največjega investicijskega cikla v zgodovini Slovenije. Obnove in gradnje šol, vrtcev, bolnišnic, stanovanj, domov za starejše, cest, športnih objektov in vodovodov potekajo v skoraj vsakem kraju.

Sicer pa je Slovenija zadolžena manj od evropskega povprečja. Evropska komisija je v začetku aprila letos uradno čestitala Sloveniji in finančnemu ministru Andreju Širclju, ker je Slovenija med državami, ki so v lanskem letu najbolj znižale delež dolga v BDP in ker smo imeli ob tem rekordne pozitivne makroekonomske rezultate. Zdi se mi, da te čestitke ni objavil noben t. i. nacionalni medij.

Pojavljajo se tudi očitki, da izvajate pritiske na medije, da je v Sloveniji medijska svoboda okrnjena. Kakšen je vaš komentar?
Drži, da je medijska svoboda v Sloveniji močno okrnjena. Najbolje je stanje opisal Marcel Štefančič, ki je dejal, da je drugače mislečih na javni RTV samo nekaj. In da oni natančno vedo, kdo so. Bolj jasno grožnjo medijski svobodi je doslej izrekel le še Marjan Šarec v vlogi predsednika vlade, ko je javno prepovedal oglaševanje državnih podjetij v medijih, ki niso pod nadzorom vzporednega mehanizma.

O naših pritiskih na medije pa razlagajo tisti, ki branijo stanje, kot ga je opisal Štefančič. Če parafriziram: "Ljudje, ki so oropali banko, stojijo na trgu, držijo vreče naropanega denarja v rokah in kričijo: primite tatu."

Pred kratkim so bili razkriti tudi podatki, da je novinarka Necenzurirano Vesna Vuković prek svojega podjetja prejemala visoke zneske različnih podjetjih, med drugim tudi GEN-I in Gorenje. Tovrstno razkritje je nekaj novega v slovenskem medijskem prostoru, pa so se le redki opredelili do tega. Kakšno je vaše mnenje?
To je zgolj eden od primerov, ki prikazuje način financiranja medijskih služabnikov vzporednega mehanizma. Večina znanih novinarskih imen, ki se trenutno zaganjajo v nas, je financirana na enak ali podoben način. Zadaj pa je še na stotine slabo plačanih mladih novinarjev in novinark, ki zanje opravljajo t. i. raziskovalno delo za minimalno plačo ali nekaj več.

V politiko so se pred volitvami podali tudi nekateri novinarji, med drugim tudi Mojca Šetinc Pašek, ki kandidira na listi Gibanja Svoboda, in Blaž Zgaga, ki kandidira na listi stranke SD. Kako komentirate odhajanje novinarjev v politiko?
Ne vem, če ste zasledili posnetek na medmrežju, ki izpostavlja te t. i. novinarske dvoživke, kot so jih poimenovali v posnetku. Vi ste našteli le dva, v posnetku jih je več kot trideset, pa niso omenjeni vsi. Ko novinarji izpostavljajo svojo neodvisnost in objektivnost, se spomnite na to, koliko jih je kasneje končalo v politiki, predvsem oziroma skoraj izključno na levem polu. Vse to pa se kar nekako vmes pozablja. Sam sem bil presenečen, ko sem videl ta posnetek, koliko tega je.

Javnomnenjske raziskave kažejo najvišjo podporo strani SDS, sledi ji Gibanje Svoboda, ki ga vodi Robert Golob. Predstavljen je kot nov obraz, obljublja drugačno politiko, v povezavi s koalicijo KUL napoveduje sestavo nove vlade. So te napovedi po vašem mnenju realne? Lahko tako različne stranke sodelujejo?
Gre prej za recikliran kot za nov obraz, čeprav to ni pomembno. Vsak se lahko spremeni. Obljub drugačne politike sicer nisem slišal. Vlado, podobno kot leta 2018, v primeru sicer malo verjetne večine lahko sestavijo. Na podlagi negativnega pristopa seveda. Pozitivnega doslej niso še nič obljubili. Razveljavili bi protikoronske pakete, zakon o RTV, medijih … Vendar s takim projektom oziroma negativnim pristopom ni mogoče dobro voditi države. To so že dokazali in najbrž vsi vidimo, kakšni so rezultati. Če koalicija nima jasnega razvojnega cilja, potem ne bo uspešna. Ne glede na barvo. Poglejte iztekajoči se mandat. Prvi del so imeli vlado enako misleči. Naredili praktično niso ničesar, čeprav niso bili soočeni z nobeno krizo. V drugem delu smo sestavili vlado različno misleči. Dve stranki z enega in dve z drugega pola. Pa smo dokazali, da se znamo uskladiti, sodelovati, se spopasti s krizami in kljub vsemu zdržati do konca ob doslej najboljših makroekonomskih kazalcih v zgodovini Slovenije.

Robert Golob prihaja iz GEN-I, kjer je v letu 2020 prejel 214 tisoč evrov neto prihodkov, sam trdi in kaže plačilno listo s precej nižjim zneskom, medtem ko je eden redkih politikov, ki dohodninske odločbe ne želi pokazati. Ali je takšna plača sploh zakonita?
Ne. Če bi takšno plačo v državnem podjetju prejemal kdo iz naše stranke, bi ga isti mediji, ki g. Goloba branijo in promovirajo, uničili v treh dneh. Niti za občinskega svetnika ne bi mogel nikoli več kandidirati.

Zakaj menite, da se je Robert Golob odločil, da se ponovno poda v politiko?
Ne vem.

Gibanje Svoboda glasno podpira tudi Zoran Janković, ki ga v zadnjih tednih bremeni afera farmacevtka, saj se pojavljajo vedno novi dokumenti, ki dokazujejo, da je v zameno za spolne usluge uredil službo Katarini Ravnikar. Kakšen je vaš komentar?
Ponovno. Če bi bil v enakem položaju katerikoli župan iz SDS, bi ga isti mediji in pristojni organi, ki tu mižijo, zamujajo ali ignorirajo dejstva, uničili v nekaj urah.

Bi se soočili ena na ena z Robertom Golobom?
V sredo, 20. aprila, dopoldan, soočenje ena na ena na nevtralnem, skupaj dogovorjenem terenu ponujamo tistemu, ki bo po anketah najbližje SDS. Vsem zainteresiranim medijem bo zagotovljen neposredni prenos oziroma spremljanje soočenja, ki bo brez posrednika. Vsak kandidat lahko drugemu kandidatu postavi 10 programskih vprašanj, čas za odgovor in repliko pa bo merjen v 3 minutah. Za ta korak smo se odločili, ker je izključevanje škodljivo, tekmovanje programov pred volitvami pa koristi tako volivkam in volivcem kot tudi kandidatom in strankam.

Tako rekoč celoten levi blok poudarja, da z vami ne bo sodeloval. Kako vi gledate na to politično razdeljenost slovenskega prostora, ki tako rekoč onemogoča sodelovanje, kaj šele učinkovitejšo vlado v smislu neke "velike koalicije"?
Slovenska demokratska stranka bo ostala državotvorna tudi po teh volitvah. Ne izključujemo nikogar. Niti tistih, ki izključujejo nas. Mogoče ne še jutri, toda zanesljivo bo prišel čas, ko bo pritisk ajatol vzporednega mehanizma opešal in tudi na levem polu bo vzniknila suverena stranka, ki bo lahko samostojno odločala o sebi.

Ali obstaja stranka v slovenskem političnem prostoru, s katero vi ne bi sodelovali?
Sodelovanje je potrebno zato, ker smo različni. Tisti, ki lahko sodelujejo samo z enako mislečimi, ne potrebujejo demokracije oziroma več strank. Lahko imajo samo eno, tako kot pred letom 1990.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je v zadnjem intervjuju za Al Jazeero Balkans znova govoril o janšizmu kot politiki, ki jo pooseblja vaša stranka in ogroža demokracijo. Kako vi gledate na to oznako, ki jo pogosto slišimo na najrazličnejših protestih levih strank in različnih nevladnih organizacij?

Oseba, ki jo omenjate, pripada preteklosti. V tej preteklosti so tudi dejanja, ki so dobra in ki jih pri njej cenim. Žal g. Kučan ni nikoli dopustil, da bi se ta dejanja ločila od tistih, ki v to kategorijo ne spadajo. Bilo bi težko, vendar izjemno pomembno. Tudi zanj. Ni treba, da zagrenjen hodi po trgih in se v njegovih letih javno spopada s svojimi nočnimi morami, ki so posledica konflikta z lastno vestjo. Ker tega koraka doslej ni bil sposoben pri sebi, ta absolutnost že desetletja hromi in razdvaja duhove v naši domovini. Po nepotrebnem.

O čem bodo volitve naslednji teden po vašem mnenju odločale? Kaj menite, da je tisto, kar bo pretehtalo pri odločitvi volivcev?
Nešteto stvari in motivov. Želim pa si, da bi večina prepoznala priložnost, ki se danes ponuja Sloveniji. V dobrih treh desetletjih samostojnega življenja smo dozoreli. Kljub vsem težavam smo v tem času dosegli veliko. Nismo več začetniki. Niti kakšen laboratorij za poskuse evropskih ali katerih drugih institucij. Nobenih eksperimentov ne potrebujemo. Mi smo Evropa. Ravno toliko kot drugi. Mi smo EU. Ravno toliko kot drugi. Soodločamo. Naša beseda ima težo. Tudi svet nas pozna. In ceni. Dvigajo nas naši podjetniki, znanstveniki, umetniki in športniki. Prvaki smo po številu medalj na prebivalca. Naši rojaki po svetu so naši ambasadorji. Iz ljubezni do domovine. Mlada generacija, ki prihaja, pozna izzive prihajajočega, digitalnega sveta. Tudi ta izziv bomo zmogli. Veter je za Slovenijo zelo ugoden. Od tega, kako široko smo sposobni razpreti jadra, pa bo odvisno, kako daleč bomo pripluli v svojem iskanju sreče in blaginje.