Državni sekretar je v svojem uvodnem nagovoru pobudnikom čestital za izvedbo ideje ter poudaril pomen razvoja genske banke Šentjernejskega petelina; »Genska banka je nov mejnik v skrbi za biotsko pestrost, v luči družbene odgovornosti ter prizadevanju za nadaljnje možnosti na področju pri samooskrbe v Sloveniji«. Genska banka se ustanavlja z namenom skrbi za genski material, za osveževanje matičnih jat, rejcev, selekcijo matične jate in kot promocijsko izobraževalni center za širšo javnost.

Rejci v okviru Kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus so v letu 1998 začeli z delom na oblikovanju nove pasme, ki so jo poimenovali šentjernejski petelin. Od leta 2001 do 2010 je potekalo parjenje v zaprti populaciji. Gre za hitro rastočo in relativno zgodaj zrelo kokoš. Živali dobro izkoriščajo pašo, so živahne in dobro prilagojene za lokalne vremenske razmere. Predlog standarda za novo pasmo šentjernejski petelin je društvo v me maju 2010 oddalo Slovenski zvezi društev gojiteljev pasemskih malih živali v postopek priznavanja pasme. Ministrstvo je razvoj pasme finančno podpiralo od leta 2006 do 2010. Pasmo trenutno redi okoli 300 rejcev, velikost populacije pa je ocenjena na 6000 kljunov.

Poleg vzpostavitve genske banke se za promocijo pasme izvajajo številne promocijske aktivnosti, med drugim prirejanje petelinjih dirk in razstav Šentjernejskih petelinov, celostna podoba embalaže za jajca Šentjernejske kokoši ter izdelava maskote Petelina Jerneja.