Državni sekretar mag. Aleš Irgolič se je v uvodnem nagovoru zahvalil Zavodu Pod Strehco za dejanja, ki so jih storili do sedaj pri ozaveščanju o presežkih hrane ter odpravljanju lakote. Ob tem je poudaril: »Prepričan sem, da prav vsak izmed nas lahko prispeva k trajnostni prehranski verigi, med drugim tudi s poseganjem po lokalni hrani, ki ima kratke transportne poti in svežino, posledično pa tako nastaja manj izgub in odpadne hrane. Z uživanjem raznolike hrane vzpodbujamo raznoliko pridelavo in tako ohranjamo biotsko raznovrstnost. S prijazno gesto doniranja hrane pa prispevamo k skrbi za sočloveka.« Ogledal si je tudi predstavitev partnerskih projektov, ki se ukvarjajo z izdelavo in pripravo trajnostnih izdelkov, izdelkov iz presežkov hrane in ekološko pridelavo hrane.

Državni sekretar je poudaril, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja aktivnosti za samozadostno preskrbo s kakovostno lokalno hrano. Poleg tega aktivno delujemo na zmanjševanju izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Za to področje smo pripravili tudi  strategijo »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. »S strani Vlade RS je bila imenovana tudi delovna skupina za pripravo akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki jo vodi MKGP in v teh dneh začenja s svojim delom.« Poleg tega ministrstvo daje velik poudarek tudi doniranju presežkov hrane. »Vsako leto razpišemo javni razpis za sofinanciranje tehnične opreme posrednikom donirane hrane. Prav tako novi strateški načrt skupne kmetijske politike skozi ukrepe naslavlja zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane«.

Zavod Pod Strehco je bil ustanovljen leta 2014. Vsesplošna gospodarska in finančna kriza v letih 2009 do 2013, dolgotrajne brezposelnosti, bivanjske, socialne, starostne in druge stiske so takrat združile pet dobrodelnih organizacij: Lions in Rotary Slovenije, Slovensko Karitas, Rdeči križ Slovenije in Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, k skupnemu cilju - ustanovitvi Zavoda Pod Strehco. Takrat je v okviru zavoda začela delovati tudi ljudska kuhinja, ki je zagotavljala tople obroke socialno ogroženim po subvencionirani ceni 50 centov, medtem ko so običajni gostje plačali polno ceno in tako pokrili razliko stroškov. Pomemben vir hrane, ne pa seveda vse, ki je bila potrebna za pripravo obrokov, so bile trgovske verige, ki so zagotavljale svoje presežke hrane, ti pa so bili porabljeni pri pripravi toplih obrokov.

Zaprtje države pred dvema letoma zaradi epidemije covida-19 je močno zaznamovalo delovanje Zavoda Pod Strehco. Izkazalo se je, da po dveh letih zaprtja po enakem poslovnem modelu tudi v bolj sproščenih zdravstvenih okoliščinah zavod ne bo zmogel ponovnega zagona v taki obliki kot je deloval pred epidemijo. S ponovnim odprtjem postaja povezovalnica, stičišče med različnimi institucijami, podjetji, socialnimi kmetijami, akademsko in raziskovalno sfero ter drugimi akterji, ki dajejo v ospredje samooskrbo, pridelavo in predelavo v lokalnem okolju, ekološki vidik, kratke logistične poti ter ohranjanje biodiverzitete. Strateška usmeritev delovanja Zavoda Pod Strehco je prav na področju trajnostnega delovanja, ekologije, krožnih zgodb, delovanja brez ogljičnega odtisa. Uporabo njihovega prostora za srečanja, strokovne posvete, predstavitve, hekatone ter druge aktivnosti pa bodo uporabniki plačevali v cenah za obroke. Denarna enota zavoda torej ne bo evro, temveč »topla juha«.