HPC Vega ves čas deluje s polno računsko močjo in izkoristkom prek 80 %, kar je pravzaprav skoraj maksimalen izkoristek glede na arhitekturo vgrajenih procesorjev upoštevaje njihovo dvonitnost. Poraba električne energije se ves čas giblje okoli 1 MW z zelo dobrim izkoristkom, saj se je v letu 2021 v povprečju samo 14 % električne energije porabilo za ohlajevanje sistema. Razpoložljivost sistema ni nikoli padla pod 98 %, kar je tudi zahtevano. Povprečni čakalni časi na izvedbo poslov so bili v letu 2021 od nekaj minut do pol ure, povprečna izvedba poslov pa je bila okoli dve uri.

Na slovenskem deležu superračunalniških virov HPC Vege so svoje izračune izvajale vse večje raziskovalne organizacije – od Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta do velikega števila fakultet univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Vsaj zaenkrat je bil največji delež namenjen raziskavam iz CERN-a. Dr. Andrej Filipčič, fizik z Instituta Jožef Stefan, ki sodeluje pri projektu ATLAS in ki je eden izmed največjih strokovnjakov na področju superračunalništva v Sloveniji in v svetu, med drugim pa tudi prejemnik srebrnega reda Republike Slovenije za zasluge za odkritje Higgsovega bozona, je mnenja, da je na področju raziskav visokoenergijske fizike vedno premalo računskih virov. Na to vpliva tudi vojna v Ukrajini, saj za izračune eksperimentov CERN-a niso več na voljo ruski superračunalniki. Mnenja, da je kapacitet vedno premalo, so tudi raziskovalci, ki napovedujejo vreme in preučujejo klimatske spremembe. Verjetno bi enake odgovore dobili od kemikov in astrofizikov ter še koga. Prav zaradi tega je povsem pričakovano in zaželeno, da so superračunalniki ves čas v celoti izkoriščeni, kar seveda velja tudi za najzmogljivejši slovenski superračunalnik HPC Vega.

Na manjšem, 35-odstotnem deležu EuroHPC JU (spletna stran v angleščini) superračunalnika HPC Vega se je v letu 2021 izvajalo 21 razvojnih projektov in 15 projektov, v okviru katerih se je merila zmogljivost sistema in testiralo delovanje programske opreme. Izvedba razvojnih aktivnosti in merjenja zmogljivosti so osnova za prijavo za produkcijsko računanje v okviru odobrenih projektov na regularnih pozivih EuroHPC JU. Pri teh pozivih je na voljo veliko več računskih sredstev. Na particiji s klasičnimi procesorji Vega CPU je na regularnih pozivih ponujeno skupaj 150 milijonov računskih jeder-ur, pri tem pa mora biti predvideno najmanj 15 milijonov ur na projekt. Na drugi, manjši particiji Vega GPU, ki vsebuje grafične pospeševalnike, je na voljo skupaj več kot 4 milijone ur, sprejeti pa so le projekti, pri katerih se zahteva vsaj en milijon računskih ur. Tudi med raziskovalci v Evropi je veliko potreb po računanju na novih superračunalnikih v sistemu EuroHPC. Trenutno je samo na HPC Vegi aktivnih 41 od skupno 57 projektov, ki so bili prijavljeni za ta sistem.

Zagotavljanje superračunalniških virov pa ni edini izziv evropskih prizadevanj za zmanjšanje razkoraka na področju superračunalništva. Največja izziva sta prilagajanje obstoječih rešitev novim tehnologijam in optimalna izraba le-teh. Nenehen izziv sta tudi ustrezna podpora in sodelovanje med strokovnjaki, raziskovalci, akademiki in industrijo na več ravneh. Vsi se zavedamo, da je tudi na tem področju potrebnega veliko znanja in da je pomanjkanje kompetentnih kadrov zelo pereča problematika. Tudi zaradi tega so izrednega pomena kompetenčni centri in centri odličnosti. V Sloveniji nacionalni kompetenčni center EuroCC SLING že kar nekaj časa uspešno vodi Arnes. Slovenski znanstveniki redno kandidirajo za evropska sredstva za raziskovalne projekte, ki vključujejo tudi uporabo superračunalnika. Z védenjem, da imamo Slovenci svoj konkurenčen superračunalnik, ki je priljubljen in znan tudi v preostali Evropi, so taki projekti lažje in bolje podprti. Glede angažiranosti celotne superračunalniške skupnosti v Sloveniji in podpore SLING je izvršni direktor EuroHPC JU (angleško The European High Performance Computing Joint Undertaking) gospod Evangelos Floros nedavno nazaj izjavil naslednje (prevod iz angleščine):  

»HPC Vega je trenutno eden najbolj priljubljenih sistemov EuroHPC JU, predvsem zaradi visokokakovostne storitve, ki jo zagotavlja, in dejstva, da je bil to prvi sistem, sofinanciran s strani EuroHPC JU, ki je postal operativen in dostopen v odprtem dostopu za evropske uporabnike. Trenutno se na sistemu izvaja več kot 40 projektov za namene testiranja in razvoja. Z novo odobrenimi projekti v okviru razpisa EuroHPC za regularni dostop bomo bistveno povečali izkoriščenost našega deleža HPC Vege. Ob tem je treba poudariti, da sistem deluje zelo dobro, ekipa iz Slovenije pa svoje delo opravlja odlično, saj smo z več strani slišali pohvale, da je tehnična in uporabniška podpora izjemno dobra, kar je ključnega pomena za uspeh tovrstnih projektov.«

HPC Vega na Institutu informacijskih znanosti se financira iz kohezijskih sredstev in sredstev države Slovenije; to je bil prvi delujoči superračunalnik, ki ga je sofinancirala organizacija EuroHPC JU. Z njim Slovenija pridobiva na mednarodni veljavi.