Sestanka se je poleg članov posebne skupine strokovnjakov na visoki ravni (angleško High-level Group of the Integrated Geospatial Information Framework - HLG-IGIF) (v angleščini) ter članov razširjenega upravnega odbora strokovnjakov Združenih narodov za globalno upravljanje prostorskih informacij (v angleščini) udeležilo še nekaj predstavnikov gospodarskega sektorja in civilne družbe, ki delujejo na področju upravljanja prostorskih podatkov, ter predstavnica Svetovne Banke. Skupaj je na sestanku sodelovalo 48 udeležencev iz 31 držav. V imenu Slovenije se je sestanka udeležil generalni direktor Geodetske uprave, Tomaž Petek, ki trenutno tudi predseduje izvršilnemu odboru strokovnjakov Združenih narodov za globalno upravljanje prostorskih informacij za Evropo (v angleščini).

Udeleženci so v razpravi na sestanku poudarili, da »Integrirani okvir za prostorske informacije (v angleščini)« Organizacije Združenih Narodov (IGIF) predstavlja celovito paradigmo za nadaljnje nacionalno integrirano upravljanje prostorskih informacij, ne le za države članice, ki so še v zgodnjih fazah vzpostavljanja nacionalnih infrastruktur za prostorske podatke, ampak tudi za tiste, katerih infrastruktura prostorskih podatkov že uspešno deluje. Odbor ugotavlja, da bi bilo potrebno stalno sodelovanje tudi z drugimi obstoječimi ali nastajajočimi geoinformacijskimi pobudami, ki širijo pomembnost IGIF v prihodnjem prostorskem podatkovnem ekosistemu.

UN-GGIM je že na svojem desetem zasedanju ustanovil posebno skupino strokovnjakov na visoki ravni (v angleščini) z uravnoteženo geografsko zastopanostjo in strokovnim znanjem, kot mehanizem za zagotavljanje strateškega vodenja, usklajevanja in nadzora, ter z namenom, da bi zagotovili trajnostni uspeh IGIF ter mobilizirali potrebna sredstva za ohranjanje zagona in izpopolnjevanja IGIF kot nenehno razvijajočega se procesa. UN-GGIM je na enajstem zasedanju podprl strateški načrt skupine strokovnjakov na visoki ravni za integriran okvir za prostorske informacije (v angleščini), vključno s šestimi opredeljenimi cilji in usmerjenimi ukrepi. Odbor je podprl tudi tri prednostne cilje, opredeljene za takojšnjo delovanje, kot bistven korak k nadaljnjemu uspehu in pomembnosti IGIF. UN-GGIM je prav tako poudaril pomen ohranjanja učinka in kontinuitete IGIF na nacionalni ravni, kar je veljalo za vse države članice. Geodetska uprava je povzetke dokumentov IGIF že prevedla in so dostopni na slovenskem geoportalu.

Udeleženi sestanka so sprejeli delovni načrt HLG-IGIF, ter oblikovano dokončno poročilo UN-GGIM za ECOSOC. Poročilo bo v naslednjih dneh poslano v pregled in dopolnitev vsem državam članicam OZN ter nato junija posredovano na zasedanju ECOSOC-a. Na sestanku so bila obravnavana tudi stališča, predlogi in smernice držav članic do predloga resolucije OZN, ki bi uredila stabilno zagotavljanje potrebnih virov za nadaljnje delovanje aktivnosti za učinkovito upravljanje s prostorskimi podatki na globalni ravni.

Na sestanku je bila podana pobuda, da se države članice v čim večjem številu odločijo za izdelavo akcijskih načrtov na ravni države (angl: Country level action plan) za izdelavo katerega je na voljo tudi metodologija Svetovne banke (v angleščini).