Dejstvo, da je bilo danes zbranih več kot 6 milijard evrov, je predsednik vlade ocenil kot velik dosežek. "Ukrajina potrebuje takšno pomoč, in to takoj," je dejal predsednik vlade in dodal, da upa, da bo Ukrajina sredstva dobila takoj. Donatorsko konferenco je ocenil kot zelo uspešno, osebno pa ni pričakoval, da bo zbrana vsota tako velika.

Na vprašanje o tem, kako zelo je Slovenija v zadnjih mesecih pomagala Ukrajini, je predsednik vlade odvrnil, da bi bilo težko na kratko strniti vso pomoč. "V prvem mesecu napada je tisoče Slovencev zbralo skupaj najrazličnejšo pomoč, od zdravil, hrane, oblačil, tako da je bila največja težava, kako organizirati logistiko in vse zbrano prepeljati v Ukrajino. Slovenija je Ukrajini dala tudi vsa finančna sredstva, rezervirana za humanitarno pomoč. Pomagali smo preko slovenskih podjetij, vojaško. Pomagali smo tudi moralno in politično, z opozarjanjem na evropsko perspektivo Ukrajine," je povedal predsednik vlade. Ocenil je, da je bil obisk treh predsednikov vlad v marcu v Kijevu zelo pomemben, "kajti, ko smo prišli tja, smo se prepričali, da Ukrajina nikoli ne bo premagana. Videli smo namreč njihov duh. Sam sem izkusil vojno za samostojnost in tak duh ne more biti premagan, saj pri tem ni pomembno, kako velik in močan je agresor. Predvsem pa smo s tem obiskom odprli pot tudi drugim evropskim voditeljem." Po obisku češkega, poljskega in slovenskega predsednika vlade v Kijevu so se namreč obiski tujih voditeljev začeli vrstiti, in sicer od predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsole, do predsednice Evropske komisije, predsednika Evropskega sveta in mnogih voditeljev, članov Evropskega sveta. "Mi smo prišli kot prva delegacija v Kijev in povedali so nam, da so se počutili zelo osamljeno, in to je tisto, kar smo z našim obiskom spremenili," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je tudi ocenil, da bi morali organizirati še več tovrstnih konferenc, pri čemer je izpostavil pomen boljše koordinacije in organizacije finančne pomoči. "Mislim, da bi morali oblikovati en center, ki bi vodil vsa ta prizadevanja za finančno pomoč," je dejal premier in dodal, da trenutno pomoč za Ukrajino zbirajo v okviru G7, v okviru Evropske komisije, finančnih institucij, bank. "Nekatere zaveze se ponavljajo, dogodki so različni, učinkovitost pa ni visoka. Torej poleg teh uradnih sestankov in konferenc, trenutno potekajo razprave, kako izboljšati koordinacijo. Tipična orodja, predvidena za mirne čase ne delujejo, torej moramo ravnati prilagojeno na situacijo," je povedal predsednik vlade. "Koordinacija iz enega centra je potrebna, še posebej, ko govorimo o finančni pomoči. Evropska komisija, IMF in druge finančne institucije bi se morale dogovoriti o eni pisarni, ki bi koordinirala finančno pomoč," je še menil predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru tudi dejal, da podpira idejo, da bi zamrznjena ruska sredstva ruskih oligarhov, investirali v obnovo Ukrajine po vojni. "Očitno je, kdo je agresor in ta denar bi moral biti namenjen temu, da pomaga obnoviti Ukrajino," je povedal predsednik vlade in dodal, da bi bilo treba pripraviti pravni okvir znotraj EU, na podlagi katerega bi se ta ideja lahko tudi uresničila.

Predsednik vlade je ob tem še dejal, da je za končanje vojne pomembna kombinacija dveh stvari: pogum Ukrajincev in vsota naše pomoči, še posebej vojaške pomoči. "Seveda Ukrajina potrebuje humanitarno pomoč, pomoč beguncem, finance, tehnična pomoč, politično in moralno podporo, a vojno bo skrajšalo moderno orožje, ki ga mora Ukrajini dobiti. Ukrajina mora uravnotežiti moči na bojnem polju, kajti na tem še vedno dominira Rusija, in od naše pomoči v tem smislu je odvisno, kako blizu konca vojne smo," je povedal premier Janez Janša.

V povezavi z obnovo Ukrajine po vojni, pa je predsednik vlade izpostavil, da Ukrajina potrebuje neposredno pomoč. Pozdravil je tudi formulo ukrajinskega predsednika vlade in predsednika države, da bi po ena država iz Evrope pomagala eni regiji v Ukrajini. "To je dobra formula. Ker potem ne bo vmesnih institucij, birokracije in problemov koordinacije na drugi strani. S takšnim pristopom, ki bi moral biti sistemski, bi Ukrajine po vojni lahko bila obnovljena v nekaj letih in ne desetletjih," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.