Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov v svetovnih morjih velika grožnja, saj po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90 odstotkov vseh odpadkov v oceanih in na obalah po vsem svetu. Slovensko morje - Jadransko morje kot del Sredozemskega morja pri tem ni izjema.  Slovensko morje je najsevernejši del Jadranskega morja in zaradi tokov lahko doseže slovensko obalo še več odpadkov, ki jih naplavi tudi z drugih držav in regij južneje od nas.

Več kot 80 % plastičnih odpadkov v sredozemskih državah je bodisi sežganih (16 odstotkov) ali odloženih na nadzorovanih (50 odstotkov) in nenadzorovanih (1 odstotek) odlagališčih ali na odprtih odlagališčih (13 odstotkov). Ti tokovi odpadkov predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živalske vrste.

Generalni direktor Georgi Bangiev je v nagovoru poudaril: »Ko je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljalo drugi Načrt upravljanja z morskim okoljem, to je za obdobje 2022-2027, je bilo ugotovljeno,  da je na slovenski obali v povprečju 81 odstotkov kosov vseh zbranih odpadkov prav iz plastičnih materialov.«

Potrebni so skupni ukrepi za zmanjšanje količine morskih odpadkov ob hkratnem zagotavljanju enotnega trga z visokimi okoljskimi standardi in pravne varnosti za podjetja. S tem namenom je bila sprejeta Direktiva EU za zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in delno že prenesena v naš slovenski pravni red. 

Ključni razlog, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju, je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja pa tovrstni odpadki z morskimi tokovi in vetrovi prepotujejo velike razdalje in onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, temveč  tudi oddaljena območja.

Spremeniti je treba izzive ravnanja s plastičnimi odpadki v priložnosti (viri za nove produkte) in izvajati vizijo krožne ekonomije ravnanja s plastiko. 

Predvsem je treba ozavestiti in spodbuditi razumevanje širše javnosti, da se morje pravzaprav začne pri vsaki reki. Da s tem tudi skrbimo za morje in oceane, ko skrbimo za naše reke. Odpadki, ki se pojavijo v rekah, nadalje prevladujejo tudi v morju, saj se reke izlivajo v morje.  V našem okolju večinoma prevladujejo plastični odpadki, kot so cigaretni ogorki, plastične vrečke, plastenke.

Naj bo skrb za okolje naš vsakdanji način delovanja. Skrb za okolje se začne pri nas samih, pri nas doma.