Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) je določal, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države. Glede na to, da je navedena vsebina urejena že v področni zakonodaji, pa je bilo s strani Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS ugotovljeno, da bi urejanje posameznih vprašanj v zvezi z naravnimi dobrinami v  Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) pomenilo odstop od načel razdelitve zakonske materije po vsebinskih kriterijih, ki zagotavlja koncentracijo vsebin v področnih zakonih, s tem pa povečuje sistematičnost in predvidljivost pravnega reda na splošno. 

Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) že v uvodnem delu določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Last nad divjadjo prav tako ureja v  delih, ki določajo, da divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča - lovskih družin - oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom. Zato se je določba, kot je bila v ZVO-1 glede lastništva divjadi na predlog Zakonodajno pravne službe državnega zbora, črtala oziroma novi Zakon o varstvi okolja (ZVO-2) zaradi navedenega ne določa več posebej, da je divjad lastnina države.

Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena.

Zakon o ohranjanju narave (ZON) določa, da so rastline in živali pod posebnim varstvom države ter, da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline ali živali, razen v primerih, posebej določenih z zakonom.

Tudi v ZDLov-1 je navedena problematika urejena na enak način, kot v ZON, in sicer, da  Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov. Prvotno je bila v ZDLov sicer določena objektivna odgovornost za škodo, vendar je navedena ureditev prenehala veljati z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Odgovornost za škodo ni vezana neposredno na lastništvo države nad divjadjo.