Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije

Vlada je izdala Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije.

Uredba nadomešča sedanjo Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Gre za spremembe imena naprav in dejavnosti, ki se  v novem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) usklajuje z Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah, ter vsebinskih sprememb, ki so bile potrebne zaradi odprave očitkov iz opomina Evropske komisije, 2019/2310 C(2020) 1390 final, zaradi nepopolnega prenosa Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah.

Ena od pomembnejših zahtevanih uskladitev z Direktivo 2010/75/EU je določitev mejnih vrednosti, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (angleško Best available technology - BAT). Glede na obrazložitev iz opomina Evropske komisije, je v primerih, ko so dopustne mejne vrednosti za posamezno najboljšo tehniko izražene kot razpon ravni, potrebno direktivo izvajati tako, da ministrstvo določi mejno vrednost emisij na podlagi tega razpona ob upoštevanju značilnosti posamezne naprave in ne sme samodejno uporabiti najmanj stroge vrednosti iz razpona, kot to določa veljavna Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Mejne vrednosti emisij morajo biti torej specifične za posamezno napravo, kar ureja ta sprejeta uredba.

Uredba določa tudi, da izvajanje zahteve iz nekaterih zaključkov o BAT, da se določeni parametri onesnaževal v odpadni industrijski vodi spremljajo na dnevni ravni, lahko izvaja tudi upravljavec, četudi ni vpisan v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa. Uredba glede izdelave izhodiščnega poročila natančneje sledi Navodilom Evropske komisije v zvezi z izhodiščnimi poročili, na katere se sklicuje 22. člen Direktive 2010/75/EU, hkrati pa se usklajuje z ZVO 2, ki uvaja delno izhodiščno poročilo, ki bo vsebovalo le predlog za lokacije in metode izvedbo vzorčenja in analiziranja stanja tal in pozemne vode, in izhodiščno poročilo, ki bo vključevalo ugotovljeno ničelno stanje. Namen uvedbe delnega izhodiščnega poročila izhaja iz navedbe Navodila Evropske komisije v zvezi z izhodiščnimi poročili, ki navaja, da je za izbiro najustreznejše strategije vzorčenja, to je, kako bodo opravljene meritve stanja tal in podzemne vode, priporočljivo komuniciranje med upravljavcem in pristojnim organom. Omenjena potreba se je pokazala tudi v posameznih primerih v praksi, ko je bilo ničelno stanje predloženo kot sestavni del že izdelanega izhodiščnega poročila, pri njegovem pregledu pa je morda prišlo do dvoma glede ustreznosti izbranih lokacij merilnih in vzorčnih mest za tla in podzemne vode, parametrov za ugotavljanje kakovosti tal in podzemne vode ter s predlaganimi merilnimi metodami. Predložitev delnega izhodiščnega poročila bo takšne dvome odpravila, saj se bo izdelava vrtin ter vzorčenje in analiziranje za pridobitev podatkov ničelnega stanja tal in podzemne vode izvedla šele po pregledu in potrditvi delnega izhodiščnega poročila. Uredba dodaja tudi način preverjanja usklajenosti naprave z zaključki o BAT, ki bo omogočil hitrejše preverjanje usklajenosti naprave z zaključki o BAT.

Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

Vlada je izdala Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Uredba med drugim predpisuje izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov, določa način njenega opravljanja, pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe ter pravice in obveznosti uporabnikov.

Ta uredba je tudi koncesijski akt, ki predvideva podelitev koncesije za opravljanje državne javne službe za obdobje 30 let.

Uredba določa, da je predmet državne javne službe sežiganje gorljivih frakcij komunalnih odpadkov (KO), ki so nastali na območju Slovenije in niso primerni za recikliranje ali ponovno uporabo. Gre za odpadke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov.

Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini, kar potrjuje podatek o izvozu v postopke termične obdelave v tujino približno 165.000 ton (gorivo iz odpadkov 19 12 10 in ostanek mehanske obdelave komunalnih odpadkov 19 12 12) leta 2017, leta 2018 pa že preko 210.000 ton. Uredba določa tudi nadzor nad določbami izvajanja državne javne službe in koncesije, ki ga v okviru svojih pristojnosti opravljajo ministrstvo, pristojno za okolje, in inšpektorat, pristojen za okolje.

Poslovni načrt javnega podjetja INFRA za leto 2022

Vlada je sprejela Poslovni načrt javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d. o. o., za leto 2022.

Vlada je kot zastopnica ustanovitelja tega podjetja na podlagi Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save pristojna za sprejem programa dela gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije.

V Poslovnem načrtu javnega podjetja INFRA za leto 2022 je načrtovano financiranje aktivnosti naslednjih proračunskih postavk: vodnogospodarska javna služba v višini 1,9 milijona evrov, Sklad za vode v višini 6,8 milijona evrov, Sklad za podnebne spremembe v višini 3 milijonov evrov ter saniranje neurejenih odlagališč v višini 451.000 evrov.

Navedene postavke se nanašajo na pridobivanje zemljišč, gradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture na območju hidroelektrarn Arto-Blanca, Krško, Brežice in Mokrice, vzdrževanje akumulacijskih bazenov ter upravljanje odlagališča odpadkov Rakovnik.

Predlog Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2022

Vlada je sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2022. Ob tem je določila, da se določi delež zbranih sredstev iz prispevka za energetsko učinkovitost v letu 2022 v višini 1,7 milijona evrov in se porabi za izvajanje programa izboljšanja energetske učinkovitosti.

Poslovni in finančni načrt predvideva, da bo Eko sklad v letu 2022 nadaljeval s kreditiranjem okoljskih naložb in za to zagotovil predvidoma do 47 milijonov evrov kreditnih sredstev. Posebej ugodni krediti bodo na voljo za projekte za povečanje energetske učinkovitosti v stavbah, in sicer za kreditiranje občanov, pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občin in javnih podjetij v njihovi lasti ter pravnim osebam javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti (razen neposrednim uporabnikom državnega proračuna).

V letu 2022 bo Eko sklad nadaljeval z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije z namenom zmanjšanja rabe energije v skupnem znesku predvidoma 37 milijonov evrov, za financiranje stroškov Eko sklada, svetovanja ENSVET, Programa za informiranje, ozaveščanje in usposabljanje Centra za podpore, subvencionirane obrestne mere pa je skupaj zagotovljeno še 3,45 milijona evrov.

Nadaljevalo se bo izvajanje nekaterih javnih pozivov iz preteklih let, javnih pozivov objavljenih konec leta 2021 in izvajanje ukrepa Aktivnosti zmanjševanja energetske revščine v okviru projekta ZERO v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Za program ZERO500 so sredstva zagotovljena v Operativnem programu evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

Poleg tega bo Eko sklad skladno z Zakonom o učinkoviti rabi energije nadaljeval program brezplačnega energetskega svetovanja občanom v svetovalnih pisarnah po vsej Sloveniji, združenih v mrežo ENSVET, ter zagotovil sredstva za izvajanje programa Centra za podpore. Na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 bodo sredstva Sklada za podnebne spremembe namenjena tudi za nepovratne finančne spodbude za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi v višini 23 milijonov evrov EUR in za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo v višini  15 milijonov evrov.

Soglasje Občini Ankaran za načrtovanje prostorskih ureditev za celovito prostorsko ureditev korpskega pristanišča.

Vlada je Občini Ankaran izdala soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju Državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.

Občina Ankaran želi na delu območja DPN za celovito prostorsko ureditev pristanišča v Kopru (območje vodnih športov in komunalni privezi Sv. Katarina - območje X), ki je opredeljeno in se načrtuje kot eno izmed robnih območij v kontaktnem prostoru pristanišča, načrtovati prostorske ureditve lokalnega pomena za začasno rabo, ki obsegajo začasne ureditve in objekte za potrebe športno-rekreacijskih dejavnosti in komunalnih privezov ter spremljajoče gospodarske javne infrastrukture na notranjem ureditvenem območju X.

Občina je z občinskim prostorskim načrtom postavila strateška programska izhodišča za celovito načrtovanje in urejanje tega območja in njegovo reurbanizacijo. Občina ima namen v prihodnje pristopiti k načrtovanju celovite ureditvene zasnove območja, predmetna investicijska namera pa pomeni le začasne ureditve za potrebe izvajanja sedanjih rab in dejavnosti ter izboljšanja oziroma nujnega vzdrževanja in sanacije obstoječih ureditev. Predvidena je priprava javnega natečaja in izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Poročilo o delu Stalne medresorske koordinacijske skupine za izvajanje Konvencije o varstvu Alp

Vlada je sprejela poročilo o delu Stalne medresorske koordinacijske skupine za izvajanje Konvencije o varstvu Alp v obdobju francoskega predsedovanja (2019-2020) in švicarskega predsedovanja (2020-2022).

Stalna medresorska koordinacijske skupina Alpske konvencije usklajuje delo pri izvajanju Alpske konvencije v navezavi na Program predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga predstavi predsedujoča država, in na Večletni program dela Alpske konvencije (2017-2022), spremlja izvajanje Alpske konvencije in izvedbenih protokolov ter zaključkov ministrskih konferenc ter delovnih skupin in platform.

Stalna medresorska koordinacijska skupina je imela v času francoskega in švicarskega predsedovanja do vključno marca 2022 več sestankov, ki so bili vezani predvsem na zasedanja Stalnega odbora Alpske konference in pregledu pripravljenih poročil in gradiv. Skupina sodeluje pri pripravi Izhodišč programa slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, njeni člani pa bodo v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej izvajali naloge v delovnih skupinah, platformah in odborih ter zasedanjih delovnih teles.

Slovenija bo Alpski konvenciji predsedovala v obdobju 2023-2024.

Letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za leto 2021 z revizorjevim poročilom

Vlada je sprejela letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) za leto 2021 z revizorjevim poročilom.

Leta 2021 je SSRS realiziral 11,8 milijona evrov prihodkov. Doseženi prihodki so v višini 95 odstotkov v primerjavi s finančnim načrtom, ki je predvideval 12,4 milijona evrov prihodkov. V primerjavi z doseženimi prihodki leta 2020 so prihodki leta 2021 realizirani v višini 91 odstotkov. Odstopanja v primerjavi z načrtovanimi prihodki po finančnem načrtu se nanašajo na nekoliko manjšo realizacijo prodaj nepremičnin v zadnjem tromesečju leta 2021 na razpisani javni dražbi.

SSRS je leta 2021 realiziral 85,1 milijona evrov odhodkov. Celotni izdatki za blago in storitve so znašali 6,2 milijona evrov, kar je 90 odstotkov načrtovanih in 71 odstotkov v primerjavi z odhodki za te namene leta 2020. Nižja realizacija v primerjavi s predhodnim letom je iz razlogov spremenjenega načina upravljanja in vzdrževanja najemnih stanovanj, ki je vplival na dinamiko in zamik izvedbe večjih vzdrževalnih del.

SSRS je leta 2021 realiziral investicijske odhodke v višini 76,5 milijona evrov, kar je 101 odstotek načrtovanih in v višini 118 odstotkov v primerjavi z letom 2020. Za namene nakupa stanovanj je bilo realiziranih 23,3 milijona evrov, za nakup električnega osebnega vozila 30.223 evrov, za nakup opreme 542.135 evrov, za nakup zemljišč v Lendavi 223.138 evrov, za pridobivanje stanovanj z novogradnjami pa 52,4 milijona evrov odhodkov.

S finančnim načrtom za leto 2021 je bilo po načelu denarnega toka načrtovano, da bodo prihodki nižji od odhodkov. Za leto 2021 je bil predviden presežek odhodkov v višini 72,8 milijona evrov. Sklad je leta 2021 realiziral 73,3 milijona evrov več odhodkov v primerjavi s prihodki. Realizacija leta 2021 je bila povsem skladna z načrtom. Presežek odhodkov nad prihodki se pokrije iz nerazporejenih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let.

Stališče pri pripravah na zasedanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa pri pripravah na 19. zasedanje konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo konec novembra v Panami.

Slovenija podpira predlagani sklep Sveta ter predloge EU za spremembe CITES dodatkov, ki so opredeljeni v Prilogah 1 in 2 k Sklepu Sveta - predlogi za uvrstitev na seznam.

Slovenija podpira predloge EU za spremembe dodatkov konvencije I in II (Priloga 1) ter predlog spremembe dodatka III (Priloga 2) kot jih je pripravila Strokovna skupina in temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih o stanju vrst in vplivu, ki ga trgovina ima ali bi ga lahko imela na te vrste ali njihove posamezne populacije.

Če bodo predlogi za uvrstitev na seznam sprejeti, bodo verjetno vplivali na pravila EU, saj bodo vključevali spremembe ustrezne zakonodaje EU, zlasti Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 338/972, v kateri je treba upoštevati spremembe dodatkov h Konvenciji. S tem bodo uvedene omejitve za izvoz iz EU, uvoz vanjo in trgovino znotraj nje z vrstami, ki jih te spremembe zadevajo.

Želva vrste Cuora galbinifrons je predlagana za prenos iz Dodatka II CITES v Dodatek I v skladu s sklepom Odbora za živali CITES. Vrsti namreč grozi izumrtje in je prizadeta zaradi trgovine.

Ostalih 11 predlogov vključuje vrste , ki se na novo uvrstijo na Dodatek II CITES v skladu z merili Konvencije in Resolucije CoP. 9,24 (Rev. CoP17). Ocena ogroženosti in vpliva trgovine na vrsto temelji na poznanih objavljenih in neobjavljenih znanstveni podatkih, IUCN-ovi kategorizaciji ogroženosti vrst in, podatkih o trgovini, pridobljenih iz CITES Trade Database ter podatkih o stanju ohranjenosti vrst v posameznih državah in obstoječih varstvenih ukrepih.

EU predlaga tudi uvrstitev ptičjega pajka Caribena versicolor na dodatek III konvencije CITES in sicer na predlog Francije. Vrsta je domorodna na Martiniku, ki je del Francije. Vrsta je zelo iskana v mednarodni trgovini in potrebuje dodatni nadzor nad trgovanjem.

Informacija o nameravanem podpisu memoranduma o jedrskem sodelovanju s Poljsko

Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom Memoranduma o soglasju za sodelovanje in izmenjavo informacij o upravnih zadevah na jedrskem področju med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in predsednikom Državne agencije Republike Poljske za jedrsko energijo.

Na podlagi memoranduma bosta podpisnika vzpostavila sodelovanje in izmenjavo izkušenj na naslednjih področjih:

• upravno urejanje področja jedrske in sevalne varnosti, vključno z radioaktivnimi snovmi, lociranjem in varnim shranjevanjem radioaktivnih virov, ki so ostali brez upravnega nadzora, monitoringom sevanja in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki;
• nadzor jedrskih naprav v vseh obdobjih: izbire lokacije, gradnje, zagona, obratovanja in razgradnje;
• izdajanje dovoljenj in pooblastil za uporabo virov jedrske energije in ionizirajočega sevanja;
• pripravljenost in ukrepanje ob izrednem dogodku;
• zadeve v zvezi s prevozom, tranzitom in pošiljanjem radioaktivnih snovi ter radioaktivnih odpadkov;
• izobraževanje in preizkus posebne strokovne usposobljenosti med opravljanjem dejavnosti na področju uporabe jedrske energije;
• informacijske in komunikacijske dejavnosti upravnega organa.