Jože Plečnik in njegova zapuščina v Arhivu Republike Slovenije

Jože Plečnik, katerega 150. obletnico rojstva praznujemo v letošnjem letu, je največji slovenski arhitekt, ki je pustil pečat ne le na Slovenskem, pač pa tudi na širšem evropskem prostoru. Rodil se je leta 1872 v Ljubljani, šolanje pa nadaljeval v Gradcu in na Dunaju. Kot izšolan umetnostni mizar se je Plečnik izkazal pri načrtovanju in oblikovanju lesenega pohištva. Študij arhitekture je dokončal pod mentorstvom avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Na samostojno arhitekturno pot je Plečnik stopil leta 1901, 1911 je sprejel mesto profesorja na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa se je dokončno vrnil v Ljubljano, kjer je predaval na Tehniško-obrtni šoli. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Prešernovo, in častna doktorata Tehniške visoke šole na Dunaju in Univerze v Ljubljani. Umrl je leta 1957 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.

Kot arhitekt je Plečnik pomembno vplival na podobo Dunaja, Prage in zlasti Ljubljane, ki ji zaradi njegove velike vloge pri obnovi po potresu 1895 dostikrat pravimo kar »Plečnikova«. Jože Plečnik je navdih za svoja dela iskal v lokalnem izročilu, rad se je vračal v antiko in si izposojal pri mediteranski arhitekturi. Poskrbel je, da je uporabljal avtohtone materiale in upošteval tradicijo prostora, v katerega je umeščal svoje objekte. Plečnikova dela v Ljubljani so bila leta 2021 vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine.

Na razstavi predstavljamo gradivo iz fondov in zbirk: SI AS 73 Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Tehnični oddelek, SI AS 1068 Zbirka načrtov, SI AS 1589 Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, SI AS 1085 Zbirka razglednic, voščilnic in fotografij starejšega izvora in SI AS 1086 Zbirka filmov.

Razstava bo v parku pred arhivom na ogled predvidoma do konca septembra 2022, v nadaljevanju pa si jo lahko tudi v spletni obliki.