Slovenija je skupaj z Avstrijo, Češko, Madžarsko in Slovaško predlagala razpravo o Zahodnem Balkanu na Svetu EU. Ruska agresija na Ukrajino zahteva obnovitev strategije Unije do Zahodnega Balkana v novih geopolitičnih razmerah ob povečani ranljivosti regije zaradi ekonomskih povezav z Rusko federacijo. Ministri so razpravljali o ukrepih, ki bi preprečili negativne vplive vojne v Ukrajini na stabilnost v regiji, ter osvetlili načine pomoči v regiji pri izvajanju sankcij ter soočanju z njihovimi posledicami in morebitnimi protiukrepi. Sledilo je neformalno kosilo z zunanjimi ministri šestih držav Zahodnega Balkana, na katerem so ministri poudarili podporo regiji z vidika približevanja EU in omejitve posledic vojne v Ukrajini. Izrazili so pričakovanje glede pridružitve držav iz regije ukrepom EU proti Ruski federaciji.

Slovenski, avstrijski in češki zunanji ministri so v skupnem nastopu opozorili na posledice, ki jih ima za regijo Zahodnega Balkana vojna v Ukrajini. Stabilnost v regiji je ključna za stabilnost in varnost EU. V nastopu so poudarili širitev kot pomembno geopolitično orodje Unije. Ključno je, da države regije ohranijo jasno evropsko perspektivo. Pri tem pa si morajo tudi same še naprej prizadevati z reformami in reševanjem odprtih zgodovinskih vprašanj.

V nadaljevanju zasedanja so ministri razpravljali o ruski agresiji na Ukrajino, kjer so se ruske sile premestile s severa na vzhod in jug države. Ministri so izmenjali mnenja o vplivih ruske agresije na varnostne razmere v Evropi, izzivih na področju oskrbe zaradi motenj v dobavnih verigah in trgovinskih tokovih, še posebej energentov, surovin in živil. Poudarili so pomen nadaljnje podpore Ukrajini ter zagotavljanja prehranske varnosti in s tem povezanih komunikacijskih aktivnosti do drugih držav, boja proti dezinformacijam ter pomena povojne obnove Ukrajine. Podprli so sprejetje šestega svežnja omejevalnih ukrepov in nadaljevanju evropske obrambne pomoči Ukrajini skozi Evropski mirovni sklad. Na delu zasedanja je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister, ki je v neformalni razpravi izpostavil potrebo po dodatni vojaški in finančni pomoči, krepitvi omejevalnih ukrepov ter pozval k podpori članstvu Ukrajine v EU.