Popravljen Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027

Vlada je sprejela popravljen Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027, s katerim se nadomesti Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027, ki je bil sprejet s sklepom Vlade Republike Slovenije 23. 12. 2021.

Pri pripravi dokumenta je prišlo do nekaterih napačnih vnosov oziroma napak, ki jih je zunanji izvajalec odkrili naknadno oziroma po potrditvi dokumenta. Gre za napake, vezane na posamezne podatke ter številke (poglavje Analiza in opis stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji) in slovnične oziroma lektorske napake, vključno z uporabljenimi kraticami (nekaterih kratic iz teksta ni navedenih v začetnem seznamu kratic).

Odgovor Vlade RS na Sklep Državnega sveta o pozivu kvalificiranim predlagateljem spremembe ustave za dopolnitev Ustave RS z obveznostjo države, da zagotovi prehransko varnost

Vlada je sprejela odgovor na Sklep Državnega sveta o pozivu kvalificiranim predlagateljem spremembe ustave za dopolnitev Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava RS) z obveznostjo države, da zagotovi prehransko varnost.

Pridelava varne in kakovostne hrane, pridelane na vzdržen in okolju prijazen način, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. V okviru ukrepov skupne kmetijske politike si bo Slovenija še naprej prizadevala zagotavljati varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, in temu primerno prilagodila strateške cilje kmetijke politike.

Stabilna pridelava varne, kakovostna in čim cenejša hrana, zagotavljanje prehranske varnosti in čim višja stopnja samooskrbe so prvi cilj kmetijske politike v Sloveniji. Podlage za dosego teh ciljev so opredeljene v Zakonu o kmetijstvu, Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« ter osnutku Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.

Slovenija z domačo pridelavo večinoma ne pokriva svojih potreb in v splošnem ostaja neto uvoznica kmetijsko-živilskih proizvodov, zato precej hrane uvažamo. Samooskrba je praviloma višja in bolj stabilna pri živinorejski proizvodnji, medtem ko lahko precej niha pri rastlinski proizvodnji.

Razlogi za nestabilnost so različni in manjši pridelek je lahko posledica slabše letine in velikega vpliva podnebnih razmer (toča, suša, pozeba), geografskih značilnosti (majhnih in razdrobljenih kmetij) ter tudi nezadostnega poslovnega in proizvodnega povezovanja za uspešen skupen nastop na trgu. Pri nekaterih kategorijah živil je Slovenija odvisna od uvoza, zato se je treba zavedati, da bo del oskrbe še vedno odvisen od proste trgovine in uvoza. Samooskrba s hrano in prehranska varnost sta namreč tesno povezani in odvisni od različnih dejavnikov. Da bi lahko ustrezno povečali proizvodnjo v določenih sektorjih, je treba upoštevati naravne danosti in izvesti ukrepe za povečanje proizvodnje, poiskati nove proizvodne metode, ki so manj odvisne od zunanjih dejavnikov, podnebja in vremena.

Vlada RS se s predlagano dopolnitvijo Ustave RS strinja, vendar do izvolitve novega predsednika vlade opravlja le tekoče posle, zato predlog za začetek spremembe Ustave RS ne bo več obravnavala. Gradivo bo del primopredajnega paketa po oblikovanju nove Vlade RS.