Ob tem dnevu bo potekalo tudi dvodnevno srečanje v Ravenni v Italiji, kjer se bo srečala pomorska skupnost in začrtala skupne ukrepe na področju pomorskih zadev in trajnostnega modrega gospodarstva. Na konferenci European Martime Day (EMD) 2022 bo drugi dan konference, 20. maja, potekal tudi vrh EU4Ocean, ki se bo osredotočil na teme oceani in podnebje, hrana iz oceanov ter zdravi in čisti oceani. EMD 2022 soorganizirajo Evropska komisija, mesto Ravenna, Ministrstvo za trajnostno infrastrukturo in trajnostno mobilnost ter dežela Emilija-Romanja.
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravljalo drugi »Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2022˗2027«. Ugotovljeno je bilo, da je na slovenski obali in v morju v povprečju 81 odstotkov kosov vseh zbranih odpadkov prav iz plastičnih materialov.

V EU vsako leto v oceanih konča od 150.000 do 500.000 ton plastičnih odpadkov. K vse večji količini plastičnih odpadkov, ki nastane vsako leto, pripomore velika potrošnja plastike za enkratno uporabo, katere uporabo smo na ravni EU začeli omejevati in zmanjševati.

Ministrstvo je tudi začelo izvajanje projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« (NAMIRS), ki bo potekal dve leti, od marca 2022 do februarja 2024. Namen projekta je razširitev in povezovanje obstoječih operativnih postopkov za ukrepanje ob onesnaženjih morja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, oblikovanje skupnega operativnega mehanizma za ukrepanje na Severnem Jadranu in v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite in s tem prispevati k izvajanju Barcelonske konvencije.

V ta namen, ob evropskem dnevu pomorstva, je bilo v tem tednu organiziranih več dogodkov po posameznih področjih in vsebinah. 17. in 18. maja 2022 je v Sevilli v Španiji potekal »Regional Meeting on Marine Litter Best practise« za Sredozemlje, pod okriljem Združenih narodov – program za okolje (UNEP-MAP - angleško United Nation Environment Programme, Mediterranean Action Plan), v okviru Barcelonske Konvencije. Sestali so se predstavniki držav za MED POL – Mediterranean Polution, med njimi tudi slovenska predstavnica z Ministrstva za okolje in prostor. Namen srečanja je izmenjava informacij in znanj v območju Sredozemlja za izvajanje novih ukrepov, vključenih v Regionalni načrt 2021 o ravnanju z morskimi odpadki v Sredozemlju – sprejeto na COP22 decembra 2021, ki je potekal v času predsedovanja Slovenije Svetu EU in je pri tem Ministrstvo za okolje in prostor aktivno sodelovalo. Hkrati poteka medsebojno povezovanje z Mednarodnim forumom MARLICE 2022 o morskih odpadkih in krožnem gospodarstvu, kar je udeležencem omogočilo pregled dodatnih načel in ukrepov, vključno z upravljanjem, preprečevanjem odpadkov in krožnim gospodarstvom ter mikroplastiko, ki se izvajajo v drugih regijah (Baltsko morje, Atlantski ocean itn.) Naj opomnimo še, da od 16. do 18. maja poteka v Tirani, 7. Forum EUSAIR – Jonsko Jadranska zaveza, ki se ga udeležuje predstavnik ministrstva Mitja Bricelj.

Ocena stanja je, da 80 % plastičnih odpadkov v morjih izhaja iz kopnega, kot posledica slabega ravnanja oziroma gospodarjenja s plastiko na kopnem. Glavni viri odpadne plastike na kopnem naj bi bili: s pritokom meteornih vod, poplavljanje kanalizacije, s turizmom povezani odpadki, nezakonito odmetavanje odpadkov na tla/obalo in v vodotoke, ter morje s plovil, industrijske dejavnosti, nepravilen prevoz odpadkov, odpadki ribičev, idr. V morje se preko izlivov vodotokov izlije tudi veliko odpadkov, kot so potrošniški kozmetični izdelki, (sintetika) poliestrska in akrilna vlakna zaradi pranja oblačil in podobno.

Ključni razlog, zakaj je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki tako velika grožnja morju, je, da imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja pa tovrstni odpadki z morskimi tokovi in vetrovi prepotujejo velike razdalje in onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki sicer niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po številu približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 % vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo (kar po številu pomeni 43 % vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah). Ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, predstavlja dodatnih 27 % morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah.

Potrebni so skupni ukrepi za zmanjšanje količine morskih odpadkov ob hkratnem zagotavljanju enotnega trga z visokimi okoljskimi standardi in pravne varnosti za podjetja. S tem namenom je bila sprejeta Direktiva EU za zmanjšanje vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP Direktiva) in delno že prenesena v slovenski pravni red.

Naj bo skrb za okolje naš vsakdanji način delovanja v smislu čim manjše uporabe embalaže, plastičnih izdelkov in ustreznega varnega, odgovornega ravnanja z njo. Skrb za okolje se začne pri nas samih, pri nas doma.