Vlada sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu Republike Slovenije zaradi posledic ukrajinske krize – nujni postopek in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
24. februarja 2022 so ruske oborožene sile izvedle obširno vojaško invazijo na Ukrajino, kar ima neposredne posledice za Evropsko unijo in Republiko Slovenijo, vključno z zelo visokim migracijskim pritiskom. Do 11. aprila 2022 je na ozemlje Evropske unije prispelo že več kot 4.615.830 razseljenih oseb iz Ukrajine, predvsem prek Poljske, Slovaške, Madžarske in Romunije.

Na pobudo več držav članic Evropske unije in s podporo visokega predstavnika Združenih narodov za begunce je Evropska komisija podala predlog Svetu Evropske unije za sprejem izvedbenega sklepa, s katerim bi aktiviral Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite ob množičnem prihodu razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takih oseb (Direktiva Sveta 2001/55/ES). Direktiva bi omogočila takojšnjo in začasno zaščito razseljenim osebam iz Ukrajine ter podprla uravnoteženje prizadevanj med državami članicami pri sprejemanju teh oseb in posledicah takega sprejema.

Skladno z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o obstoju množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu 5. člena Direktive Sveta 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite in aktivacijo Direktive Sveta 2001/55/ES ter skladno s prvim odstavkom 10. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (  ZZZRO) je vlada sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine. Navedeni sklep vlade določa kategorije oseb, ki jim bo Republika Slovenija omogočala začasno zaščito, trajanje začasne zaščite in pravila, ki se uporabljajo za zadevne osebe po prenehanju začasne zaščite. Do 12. aprila 2022 je bilo v Republiki Sloveniji evidentiranih 4733 vlog za začasno zaščito.

Zaradi omilitve posledic humanitarne krize, ki je posledica vojaške invazije na Ukrajino, in s tem povezanega množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine na ozemlje Republike Slovenije ter zaradi implementacije omenjenega sklepa vlade, učinkovitejšega izvajanja postopkov priznanja začasne zaščite in zagotavljanja pravic osebam, za katere je uvedena začasna zaščita, je treba intenzivirati mehanizme za izvedbo tega instituta, kar je tudi cilj predloga zakona.

Predlog zakona predvideva ustrezno novelacijo predpisov, zlasti s področja začasne zaščite razseljenih oseb, oziroma odstop od veljavnih predpisov na področju javnih financ, dela in izobraževanja ter uvedbo začasnih ukrepov za hitro, učinkovito in celovito ureditev položaja oseb, za katere je uvedena začasna zaščita. Pri tem predlog zakona sledi načelom mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, zlasti glede urejanja začasne zaščite ob množičnem prihodu razseljenih oseb, ter upošteva izhodišča nacionalne zakonodaje in sprejete mednarodne obveznosti, vključno s predpisi EU na tem področju.

Hkrati se s predlogom zakona uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v te procese, predvsem na področju administrativnega upravljanja, učinkovitega vodenja postopkov priznanja začasne zaščite in hitre zagotovitve pravic osebam, za katere je uvedena začasna zaščita, ter za blažitev negativnega učinka na vseh področjih delovanja države (socialno varstvo, zdravstvo, javna varnost itn.) ter odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so se pri zagotavljanju začasne zaščite razseljenih oseb pokazale v praksi.

Posledice ukrajinske krize čutijo tudi slovenska podjetja. Zaradi stanja v Ukrajini je prekinjeno ali oteženo dokončanje začetih poslov ali prejem plačila za dobavljeno blago ali storitve slovenskih podjetij, oteženo jim je sklepanje novih poslov s podjetji v tujini. Zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil na Ukrajino je Evropska unija sprejela omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji in Belorusiji, čemur so sledile tudi države članice, med drugim tudi Republika Slovenija. Slovensko gospodarstvo je zaradi omejevalnih ukrepov utrpelo škodo.

Slovenska podjetja se z vplivi ukrajinske krize in omejitev v poslovanju z Rusko federacijo in Belorusijo spoprijemajo v času, ko bi morala po krizi zaradi koronavirusa znatno vlagati v razvoj ter povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti. Hkrati se spoprijemajo še z izjemno rastjo cen energentov ter z izzivi prekinjenih ali oteženih dobavnih verig za materiale, bistvene komponente in surovine. Da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, je potreben hiter odziv tudi pri sprejetju ukrepov na področju gospodarstva, da se omilijo posledice oziroma zmanjšajo negativni učinki ukrajinske krize in se zato omilijo tudi posledice omejitev v poslovanju z Rusko federacijo in Belorusijo na tem področju. Zato se s predlogom zakona uvaja tudi začasen ukrep na področju gospodarstva predvsem za zagotovitev likvidnostnih sredstev za podjetja. Predlagan je ukrep ugodnih posojil prek Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, ki je finančna institucija in izvajalska ustanova, ki izvaja ukrepe za gospodarstvo.  

Predlog zakona ureja tudi začasen ukrep menjave omejene količine bankovcev ukrajinske grivne, s katero razpolagajo osebe, za katere je uvedena začasna zaščita, v evre, kot je to določeno v Priporočilih Sveta EU o pretvorbi bankovcev grivne v valuto države članice gostiteljice v korist razseljenih oseb iz Ukrajine z dne 19. aprila 2022.

Zaradi omilitve posledic humanitarne krize, ki je posledica vojaške invazije na Ukrajino in s tem povezanega množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine na ozemlje Republike Slovenije, za katere je bila uvedena začasna zaščita skladno z odločitvijo Sveta Evropske unije in zgoraj citiranim Sklepom vlade skladno z 10. členom ZZZRO, ter zaradi implementacije omenjenega Sklepa vlade in učinkovitejšega izvajanja postopkov priznanja začasne zaščite ter zagotavljanja pravic osebam, za katere je uvedena začasna zaščita, je treba intenzivirati mehanizme za izvedbo tega instituta, kar je tudi cilj predloga zakona.

S predlogom zakona se uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v te procese, zlasti na področju administrativnega upravljanja, učinkovitega vodenja postopkov priznanja začasne zaščite in hitre zagotovitve pravic osebam, za katere je uvedena začasna zaščita, kot tudi za blažitev negativnega učinka na vseh področjih delovanja države (socialno varstvo, zdravstvo, gospodarstvo, javna varnost itn.). Pri tem se v ZZZRO odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, in sicer se predlagajo:

• nadaljnja uskladitev z Direktivo Sveta 2001/55/ES,
• poenostavitev in hitrejša izvedba postopka priznanja začasne zaščite, vključno z jasnejšo ureditvijo ob vzporednosti začasne zaščite in postopku mednarodne zaščite, 
• jasnejša delitev pristojnosti za izvedbo posameznih dejanj v postopku priznanja začasne zaščite ter odgovornosti za zagotovitev pravic osebam z začasno zaščito,
• ureditev pravic prosilcev za začasno zaščito in jasnejša ureditev pravic osebam z začasno zaščito.

Hkrati se, upoštevaje specifiko položaja razseljenih oseb iz Ukrajine, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije in za katere je uvedena začasna zaščita, uvajajo dodatni interventni ukrepi za hitro, učinkovito in celovito ureditev položaja teh oseb, s čimer se omogoča implementacija omenjenega Sklepa vlade. 

Zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil na Ukrajino je Evropska unija sprejela omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji in Belorusiji, čemur so sledile tudi države članice, med drugim tudi Republika Slovenija. Posledice ukrajinske krize čutijo tudi slovenska podjetja. Zaradi stanja v Ukrajini je prekinjeno ali oteženo dokončanje začetih poslov ali prejem plačila za dobavljeno blago ali storitve slovenskih podjetij, oteženo jim je tudi sklepanje novih poslov s podjetji v Ukrajini. Da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, je nujen hiter odziv tudi pri sprejetju ukrepov na področju gospodarstva, da se omilijo posledice oziroma da se zmanjšajo negativni učinki ukrajinske krize in se omilijo tudi posledice omejitev v poslovanju z Rusijo in Belorusijo na tem področju.

Humanitarna kriza kot posledica vojaške invazije na Ukrajino in s tem povezan vpliv množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine na ozemlje Republike Slovenije lahko pomenita nepredvidljive razmere tako z vidika trajanja kot tudi posledic na položaj razseljenih oseb na eni strani ter na delovanje države, družbo in posameznike na drugi strani. V luči te negotovosti zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to zahtevajo spremenjena družbena razmerja. 

Predlog zakona pomeni opravljanje tekočih poslov Vlade RS, saj mora Vlada storiti vse, kar je nujno potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države, in po potrebi tudi s predlogi zakonov intervenirati z namenom, da se odvrnejo zgoraj naveden posledice.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Sprememba Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji sprejela spremembo Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem se v okviru dodeljenih sredstev na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije natančneje ureja način izvedbe financiranja javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Odločba o prevladi javne koristi v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt hidroelektrarne Mokrice

Vlada je izdala Odločbo o prevladi javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi z integralnim postopkom izdaje gradbenega dovoljenja (GD) za objekt hidroelektrarne (HE) Mokrice.

Upravno sodišče RS (UPRS) je v sodbi ugodila tožniku Društvo za preučevanje rib (DPRS) in razveljavilo odločitev vlade z dne 9. decembra 2020 ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. Izveden je bil nov postopek v katerem je upravni organ sledil napotilom UPRS v sodbi in pripravil novo odločbo. V postopku prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v okviru integralnega postopka pridobitve GD za HE Mokrice se dovoli prevlada javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave pod pogojem, da so izvedeni vsi omilitveni in izravnalni ukrepi in da so vsi izvedeni sonaravno. 

Določi se izvedba vseh omilitvenih ukrepov iz Poročila o vplivih na okolje in Presoje sprejemljivosti na varovana območja in dodaten omilitveni ukrep za ribe, ki ga je predlagala Ribiška zveza Slovenije.

Določi se izvedba vseh izravnalnih ukrepov iz Poročila o vplivih na okolje in Presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja za zagotavljanje povezljivosti populacij in zmanjšanje pomembnih vplivov, ki jih mora izvesti nosilec posega v naravo.

Določi se izvedba vseh izravnalnih ukrepov iz Poročila o vplivih na okolje in Presoje sprejemljivosti na varovana območja za zagotavljanje povezljivosti populacij in zmanjšanje pomembnih vplivov, ki jih mora izvesti nosilec posega v naravo v:

• Posebnem ohranitvenem območju Spodnja Sava:
  • drstišče pod jezovno zgradbo,
  • drstišča v prehodu za vodne organizme in v obvodni strugi,
  • drstišča v pretočni akumulaciji,
  • ureditev izlivnega dela Krke,
  • ureditev zatonov na izlivnih delih pritokov Orehovec in Grajski potok in
• Posebnem ohranitvenem območju Krka s pritoki:
  • ribji habitat in drstišča na izlivnem delu Krke.

Določi se dodaten izravnalni ukrep - dopolnitev Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Ta se v evropskem ekološkem omrežju Natura 2000, Sava - Medvode – Kresnice dopolni z vrsto iz Natura 2000 območja Spodnja Sava, zvezdogled (Gobio uranoscopus), ki se izvede pred izdajo integralnega GD.  

Določi se načrtno spremljanje oziroma monitoring, pri natančni določitvi metode monitoringa in njegovem izvajanju pa je treba upoštevati najnovejše metode in prakse.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Seznanitev vlade s poročilom o delu Sveta vlade za odprta vprašanja s Katoliško Cerkvijo

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s poročilom o delu Sveta vlade za odprta vprašanja s Katoliško Cerkvijo. Svet s seznanitvijo vlade s tem poročilom zaključuje s svojim delom.

Iz poročila Sveta vlade izhaja, da je bila večina ključnih vprašanj, ki jih je obravnaval, v mandatu aktualne vlade rešena. Vlada je v aktualnem mandatu razširila seznam upravičencev do donacije iz dohodnine in na seznam poleg registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti vključila tudi njihove sestavne dele, med njimi tudi sestavne dele Katoliške Cerkve. Vlada je v aktualnem mandatu pripravila Predlog sprememb Zakona o državni upravi, ki je bil sprejet v Državnem zboru in med drugim določa, da naloge na področju verske svobode s 15. 1. 2024 prevzame nova Služba vlade, pristojna za verske skupnosti. Področje verske svobode in verskih skupnosti je interdisciplinarno, zato je takšna umestitev področja primernejša in učinkovitejša. 

Vlada je v aktualnem mandatu sprejela Uredbo o kriterijih za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih verskih uslužbencev.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Vlada se je seznanila s poročilom o delu Sveta vlade za odprta vprašanja z Evangeličansko cerkvijo AV v Republiki Sloveniji 

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s poročilom o delu Sveta vlade za odprta vprašanja z Evangeličansko cerkvijo AV v Republiki Sloveniji. Svet s seznanitvijo vlade s tem poročilom zaključuje s svojim delom.

Iz poročila Sveta vlade izhaja, da je bila večina ključnih vprašanj, ki jih je obravnaval, v mandatu aktualne vlade rešena. Vlada je v aktualnem mandatu razširila seznam upravičencev do donacije iz dohodnine in na seznam poleg registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti vključila tudi njihove sestavne dele, med njimi tudi sestavne dele Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji. Vlada je v aktualnem mandatu pripravila Predlog sprememb Zakona o državni upravi, ki je bil sprejet v Državnem zboru in med drugim določa, da naloge na področju verske svobode s 15. 1. 2024 prevzame nova Služba vlade, pristojna za verske skupnosti. Področje verske svobode in verskih skupnosti je interdisciplinarno, zato je takšna umestitev področja primernejša in učinkovitejša. 

Vlada je v aktualnem mandatu sprejela Uredbo o kriterijih za priznanje statusa splošno koristne organizacije cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih verskih uslužbencev.

Vir: Kabinet predsednika vlade

Potrditev Memoranduma o soglasju med obrambnimi ministrstvi držav, ki sodelujejo v programu Boxer

Vlada je potrdila Memorandum o soglasju med Ministrstvi za obrambo Republike Slovenije, Zvezne republike Nemčije, Republike Litve, Kraljevine Nizozemske ter Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o 3., 4., 5. in 6. fazi programa Boxer. 

Slovenija se je za nakup bojnih kolesnih vozil 8 x 8 pridružila večnacionalnemu programu Boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (ang. Organisation for Joint Armament Co-operation - OCCAR).

Memorandum o soglasju je sklenjen med državami, ki sodelujejo v programu Boxer, in ureja njihova medsebojna razmerja. Med drugim vsebuje določbe o ciljih, strukturi in organizaciji programa ter njegove pristojnosti, strukture vodenja, upravljanje itd. Memorandum vsebuje tudi izhodišča za pogodbene dogovore z industrijo in določa okvirne vsebine predmeta pogodbe. Prav tako ureja nekatere druge vidike sodelovanja držav v programu, predvsem glede tehnične in administrativne pomoči, zagotavljanja kakovosti, varnosti itd.

Memorandum o soglasju je bil podpisan 11. maja 2022.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve Imenovanje vršilke dolžnosti direktorice javnega raziskovalnega zavoda

Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji za vršilko dolžnosti direktorice javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče Pomurje imenovala dr. Klaudijo Sedar, in sicer z 20. majem 2022 do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport