Odbor za podelitev nagrade zlata čebela je letos obravnaval 12 kandidatov. Trije predlogi so prišli iz Francije, dva predloga iz Italije in Libije, po en pa iz Slovenije, Nemčije, Grčije, Egipta in Kitajske. Tema letošnje podelitve je ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Med prejetimi kandidati se je odbor odločil, da nagrado zlata čebela za leto 2022 podeli Boštjanu Noču, predsedniku Čebelarske zveze Slovenije.

Slovenija si kot pobudnica projektov s svetovnim dnevom čebel in z zlato čebelo prizadeva za prenos znanja in tehnologije ter utrditev v svetu prepoznane Slovenije kot zelene, zdrave, proaktivne in inovativne države. Ob današnji podelitvi je predsednik odbora, minister dr. Jože Podgoršek v svoji obrazložitvi nagrajenca izpostavil njegov pomen pri promociji čebelarstva v Sloveniji in po svetu: »Tako doma kot tudi na mednarodni ravni je pomembno prispeval k razvoju odgovornosti do teh malih bitij, ki so tako zelo pomembna za našo prehransko varnost in za naš planet. S svojo neizmerno energijo je motor delovanja, ki je v zadnjih letih preseglo okvire čebelarstva in sprožilo široko družbeno gibanje v podporo varovanju čebel in narave, povezovanju pridelovalcev in potrošnikov na lokalni ravni ter uporabi izkušenj in tradicije v čebelarstvu pri soočanju s sodobnimi izzivi.« Med pomembnejšimi projekti Boštjana Noča je izpostavil projekta svetovni dan čebel in 3D kranjica.

Ob prejemu nagrade je Boštjan Noč povedal; »V tem trenutku bi se rad zahvalil vsem slovenskim čebelarjem, saj predstavljajo temelj čebelarstva v Sloveniji. Le tem namenjam to nagrado. Ob tem bi še poudaril, da moramo še naprej skrbeti za čebele, so one pokazatelj čistosti okolja. Pomembno je tudi, da se zgledujemo po čebelah, se povežemo in skupaj delujemo še naprej.«

Svetovni dan čebel

V ospredju svetovnega dne čebel se po vsem svetu poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, globalno preskrbo s hrano in odpravo lakote. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane. Čebele z opraševanjem kmetijskih rastlin zagotavljajo pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti male in družinske kmetije v državah v razvoju, imajo pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Nujnost zaščite opraševalcev je jasna, saj jih posegi človeka v okolje ogrožajo, predvsem intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem. Zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči bivalno okolje čebel. Njihovo preživetje in razvoj vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Slovenija je zato, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, leta 2015 v okviru OZN sprožila postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostni razvoj in ohranitev našega planeta za prihodnje generacije. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev ter opomniti na pomen čebel za kmetijstvo, okolje in za celotno človeštvo ter pozvati h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se Svetovni dan čebel zaznamuje v maju iz več razlogov. Takrat so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja. Na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času.

Promocija svetovnega dne čebel prispeva k veliki prepoznavnosti Slovenije in slovenskega čebelarstva na svetovni ravni. Ta prepoznavnost na številnih področjih ponuja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj in širitev na tuje trge. Eno od njih je vsekakor trženje znanja in kompetenc s področja čebelarstva. Priložnosti za razvoj so tudi na področju ponudbe slovenske čebelarske opreme, izvoza čebeljih proizvodov z višjo dodano vrednostjo itd. Poleg tega svetovni dan čebel prinaša priložnost tudi za ostale panoge gospodarstva, kot so turizem, trgovina, gostinstvo itd., kot tudi za splošno promocijo Slovenije na globalni ravni.

Svetovni dan čebel po svetu

Slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva po svetu na svetovni dan čebel organizirajo številne dogodke.

• Veleposlaništvo RS v Bukarešti je v središču mesta postavilo slovenski čebelnjak, ki bo del stalne zbirke muzeja na ogled vsem obiskovalcem.
• Na Dunaju je slovensko veleposlaništvo podprlo projekt živalskega vrta Schönbrunn in Naravno-zgodovinskega muzeja Dunaj (Naturhistorisches Museum Wien - NHM), ki preučuje vrste divjih čebel na območju živalskega vrta. Doslej je bila opravljena vzorčna študija, ki je odkrila 86 vrst divjih čebel na območju živalskega vrta, ki predstavljajo 20 družin. Rezultati raziskave bodo znani jeseni. V živalskem vrstu Schönbrunn bo postavljena tudi tabla, ki bo informirala o prijateljstvu s Slovenijo.
• Veleposlaništvo RS v Braziliji je obeležitev pozdravilo z organizacijo strokovnega dialoga na temo čebel, okolja in kmetijstva. Poleg tega so v Botaničnem vrtu Brazilije odprli fotografsko razstavo mednarodno priznanega v Braziliji živečega slovenskega fotografa Simona Plestenjaka. Njegova fotografska razstava o avtohtoni vrsti brazilskih čebel je požela veliko zanimanja in je bila objavljena v ugledni poljudnoznanstveni reviji National Geographic.
• Fotografsko razstavo je organiziralo tudi Veleposlaništvo RS v Dublinu. Na ogled so slike vsakdanjega življenje čebel, kranjske sivke ter pomena čebel in čebelarstva za prehransko varnost. Razstava slik bo sicer stalna razstava na veleposlaništvu, z njo pa bodo lahko gostovali po celi državi.

Nacionalni čebelarski praznik

Letošnja osrednja obeležitev svetovnega dne čebel na nacionalni ravni bo potekala jutri, 21. maja v Dolenjskih Toplicah v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije. Vsako leto poteka namreč na soboto, ki je najbližje 20. maju, skupaj s tradicionalnim čebelarskim praznikom, ki se je praznoval že pred razglasitvijo svetovnega dne čebel. Prireditve se bo udeležil tudi lanskoletni prejemnik nagrade zlata čebela, mednarodno priznani znanstvenik in raziskovalec prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine.