V soboto se je v Kaknju udeležil slovesnosti ob 30. obletnici tamkajšnjega Slovenskega združenja meščanov Jožef Špringer. Gre za najstarejše izmed sedmih slovenskih društev v tej državi. Slovenci so se začeli v Kakanj naseljevati kot rudarski strokovnjaki že leta 1902, ko je bil odprt tamkajšnji rudnik premoga. Današnje društvo je bilo ustanovljeno leta 1992, ko so se zaradi potrebe po humanitarnem delovanju hitro povezali in organizirali z namenom izboljšanja položaja Slovencev v BiH. Še danes gre za zelo aktivno in dinamično slovensko skupnost, med drugim z otroško in odraslo folklorno skupino, likovno sekcijo, lastnim orkestrom in bandom, ki ju sestavljajo mladi člani društva. Slednji so tudi popestrili sobotno prireditev. Društvo v svojih prostorih gosti tudi dopolnilni pouk slovenščine. Državni sekretar je v imenu ministrice dr. Helene Jaklitsch društvu ob jubileju izročil priznanje in zahvalo za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju slovenstva. V okviru slovesnosti je bil premierno predvajan tudi krajši dokumentarni film o Slovencih v Kaknju in o zgodovini društva, ki ga je pripravil urednik oddaje Rojaki na nacionalni televiziji Dušan Tomažič in bo v kratkem na sporedu tudi na slovenski televiziji. Sobotnega dogodka so se udeležili tudi predstavniki večine ostalih slovenskih društev, ki delujejo v BiH.

V nedeljo je državni sekretar obiskal še Slovensko društvo Cankar v Sarajevu, kjer so mu predstavili svoje dejavnosti ter načrte za prihodnost. Tudi na območje Sarajeva so se Slovenci začeli naseljevati že v začetku 20. stoletja, 1904 je bil že ustanovljen Slovenski klub, 1934 pa še Delavsko društvo Cankar. Današnje društvo šteje okoli  500 rednih članov in letno pripravi okoli trideset kulturnih dogodkov. V društvu deluje tudi pevski zbor Camerata Slovenica, izvajajo kulinarične in likovne delavnice, načrtujejo pa tudi ustanovitev gledališke skupine.

Obe društvi sta državnemu sekretarju predstavili tudi težave, s katerimi se soočajo slovenska društva v BiH. Dve pereči težavi sta med drugim pomanjkanje ustreznih prostorov za njihovo delovanje ter zelo skromno financiranje s strani nacionalnih in lokalnih oblasti države, kjer živijo. Prav zato je podpora, ki jim jo daje Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu še toliko bolj dobrodošla.