Virus spada v rod ortopoksvirusov iz družine Poxviridae. Bolezen se kaže z znaki, podobnimi tistim, ki so jih v preteklosti opazili pri bolnikih z črnimi kozami, čeprav je klinično manj huda. Ime opičje koze izvira iz odkritja virusa pri opicah v danskem laboratoriju leta 1958. Prvi primer pri človeku je bil ugotovljen pri otroku v Demokratični republiki Kongo leta 1970. Virus opičjih koz se prenaša na ljudi s stikom z okuženo živaljo ali človekom ali z materialom, okuženim z virusom.

Do danes ni poročil, ki bi kazale na pojav okužbe z opičjimi kozami pri živalih (hišnih ali divjih živalih) v EU.

Na podlagi priporočil ECDC je sodelovanje pristojnih za javno zdravje in veterinarskih služb potrebno, da se zagotovi primerno ukrepanje v primeru izpostavljenosti hišnih ljubljenčkov (sesalcev) - izolacija in testiranje živali, ki so bile (ali so lahko) izpostavljene tesnem stiku s primerom opičjih koz. Hišni ljubljenčki iz vrst glodalcev bi v idealnem primeru morali biti izolirani pod strožjimi pogoji (v nadzorovanih objektih, v skladu z dihalno izolacijo) in testirani z metodo verižne reakcije s polimerazo (angleško polymerase chain reaction - PCR) pred koncem karantene. Izolacija drugih vrst hišnih ljubljenčkov lahko poteka na domu, če to dopuščajo pogoji za zagotavljanje dobrobiti živali (npr. razpoložljivost zaprtega zunanjega prostora za pse, redni veterinarski pregledi za oceno zdravstvenega stanja, preprečevanje dostopa obiskovalcem, preprečevanje gibanja živalim izven izolacije).

Bolezen ni na seznamu bolezni Svetovne organizacije za zdravje živali (angleško World Organisation for Animal Health - OIE), za katere se izvajajo posebni ukrepi pri živalih. Izvajajo se splošni preventivni ukrepi, za preprečevanje vnosa oziroma širjenja bolezni - uporaba zaščitne opreme, čiščenje, razkuževanje.

Glede na načine prenosa bolezni se v primeru, da je imetnik živali zbolel za opičjimi kozami svetuje, da dokler sam predstavlja možen vir za širjenje okužbe (dokler se kraste na kožnih ne posušijo in odpadejo), omeji fizični stik z živalmi.

Več informacij o bolezni in ukrepih pri ljudeh je na voljo na spletnih straneh:

• Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v angleščini)
• Svetovna zdravstvena organizacija (v angleščini)