Minister Koritnik je v uvodnem nagovoru dejal, da je Slovenija v okolju dinamičnih in temeljnih sprememb življenja in poslovanja zgodba o uspehu, saj razpolagamo z urejenim infrastrukturnim okoljem, dobro delujočimi in stabilnimi javnimi sistemi, vrsto inovativnih posameznikov in podjetij, kakovostnim izobraževalnim sistemom, pestro raziskovalno dejavnostjo in aktivnim nevladnim sektorjem. K temu je minister dodal še pomembnost vpetosti države v mednarodni prostor.
»V zadnjem obdobju smo usmerili opisane prednosti v zgodbo, s katero poudarjamo zavezanost k identiteti države, spoštovanju okolja, socialnih in drugih vrednot, ki prinašajo kakovost bivanja, zavezanost ne samo odkrivanju, temveč predvsem implementaciji možnosti novih tehnologij v družbene sisteme, kar nas dela referenčne – vzorčne za druge države, hkrati pa vztrajamo na politiki mednarodnega sodelovanja ob razumevanju povsem spremenjenega digitalnega okolja, ki vpliva na vse vidike našega bivanja,« je izpostavil Koritnik.

Kot je poudaril, je za pospešitev digitalne transformacije v Republiki Sloveniji v pripravi več strateških dokumentov za usklajeno delovanje. »Pripravljamo strategijo »Digitalna Slovenija 2030«, v okviru katere se pripravlja več področnih strategij. Poudaril bi Strategijo digitalnih javnih storitev s ciljem pospešiti digitalno transformacijo javne uprave za kakovostnejše, učinkovitejše, prijazne in zaupanja vredne digitalne storitve. Omenil bi še Načrt za okrevanje in razvoj, kjer je digitalizacija vseh segmentov družbe in države ena izmed razvojnih prioritet. Prav tako je Vlada sprejela Nacionalni program umetne inteligence s ciljem celovitega razvoja države na tem področju.«

Med uvodnimi govorci je nastopil tudi generalni direktor Direktorata za informatiko Peter Grum, ki je dejal, da se je »ob epidemiji COVID-19 pokazalo kot ključno vse tisto, kar lahko opravimo na daljavo, brezkontaktno, kar hkrati predstavlja varnost tako za ponudnika, kakor tudi uporabnika. Prav to nam omogočajo napredne tehnologije, ki so sedaj še toliko bolj stopile v ospredje. Pri zagotavljanju tehničnih rešitev pa je vsekakor ključno, da postavimo v središče digitalnega preoblikovanja človeka.«

Izpostavil je, da smo v Sloveniji ključni mejnik na področju e-poslovanja dosegli konec marca z uvedbo elektronske osebne izkaznice. Te prinašajo novo sodobno osebno izkaznico z biometričnimi podatki (podobo obraza in prstnimi odtisi, podobno kot je to pri potnih listinah) ter dodatnimi elementi za sodobno e-poslovanje. »Gre za velik korak naprej v smeri poenostavitev poslovanja, na eni strani za državljane, na drugi pa za vse tiste institucije, kjer je osebna identifikacija, pa naj gre za elektronsko ali fizično identifikacijo, potrebna. Navsezadnje pa gre tudi za korak naprej v smeri sodobnih digitaliziranih storitev, ki so varne in zanesljive.«

V programu konference strokovnjaki iz gospodarstva in javne uprave predstavljajo odgovore na izzive, ki jih pred nas postavljajo novi predpisi s področja e-poslovanja in varstva podatkov, novih tehnologij obravnavanja e-dokumentov, digitalne prenove poslovnih in upravnih procesov, ter s tem povezane priložnosti za kakovostnejše, učinkovitejše, dostopnejše in varnejše e-storitve.
Med njimi bo z Direktorata za informatiko Ministrstva za javno upravo spregovorila tudi Kristina Valenčič, direktorica Urada za razvoj digitalnih rešitev. Njena predstavitev ima naslov: »Z učinkovitim upravljanjem podatkov do digitalnih storitev javne uprave po meri uporabnika«.