Ste dobitnik prve nagrade Zlata čebela. Kaj vam je pomenila ta nagrada?

Nagrada Zlata čebela je najpomembnejša nagrada na svetu za ljudi, ki delajo s čebelami in imajo radi čebele. Izredno sem počaščen in vesel. Slovenci so prišli na izjemno idejo. Upam, da bodo tudi druge države prepoznale to odlično idejo za nagrado Zlata čebela in sledile nekaterim odličnim pobudam, s katerimi Slovenci promovirajo čebele in okolje.

Že vrsto let se ukvarjate s spodbujanjem biotske raznovrstnosti in pridelavo zdrave hrane. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo tudi opraševalci. Se vam zdi, da storimo dovolj za njihov obstanek?

Po svetu je mnogo pobud za ohranjanje opraševalcev, ki so sicer uspešne lokalno, vendar je obseg teh pozitivnih dejanj zelo majhen v primerjavi z uničenjem, s katerim se spoprijemamo po vsem svetu. Svetovno ravnovesje je negativno, zato moramo narediti več ter ukrepati hitro in obširno.

V svojih študijah ste proučevali opraševanje in prispevek narave k dobremu počutju ljudi. Kako bi zmanjšanje števila opraševalcev vplivalo na naše zdravje?

Na naše zdravje bi to vplivalo s štirih vidikov. Prvi je prehrana. Čebele in številne druge živali oprašujejo večino naših pridelkov, namenjenih za prehrano. Ko uničujemo čebele, vplivamo tudi na opraševanje ter število in kakovost semen in plodov, ki jih jemo. Drugi vidik so čebelji izdelki in zdravila. Obstaja veliko čebeljih izdelkov, ki so zdravilni za nas, na primer med in propolis. Toda opraševalci in čebele oprašujejo tudi približno 20.000 zdravilnih rastlin po vsem svetu. 

Tretji vidik je duševno zdravje. Čebele prispevajo k ohranjanju okoljske in biokulturne krajine ter prijetnih krajev v okolju, kjer smo povezani z naravo in telovadimo; tudi to je zelo pomemben vidik našega duševnega in telesnega zdravja. Četrti vidik je kakovost okolja. Vse pobude za promocijo čebel in njihovega zdravja si prizadevajo za zmanjševanje uporabe agrokemičnih pesticidov, onesnaževal in biocidov. Okolje, ki je prijazno čebelam, je tako manj onesnaženo, manj sta onesnaženi tudi voda in hrana.

Število prebivalcev na svetu narašča, posegi v okolje pa so vedno bolj neizprosni. Hrane bo začelo primanjkovati. Kako bi se po vašem mnenju morali voditelji lotiti prehranske varnosti?

Agroekološki prehod je zelo dober način za postopno opuščanje konvencionalnega kmetovanja, pri katerem se uporablja veliko agrokemičnih sredstev in goriva. Gre za sisteme kmetovanja z visokimi vnosi in za velike monokulture. Namesto da bi uničevali biotsko raznovrstnost, jo uporabljamo za večjo proizvodnjo, uporabljamo manj agrokemičnih sredstev in imamo boljšo biotsko raznovrstnost rastlin in čebel, boljše okolje, višjo kakovost hrane in večjo proizvodnjo.

Sodelujete tudi pri pripravi zakonskih predlogov. Se vam zdi, da so države pri pripravi zakonov pripravljene prisluhniti vašim predlogom?

Upam, da so. Pomembno je, da se večja ozaveščenost o tem, da uničujemo svoj dom in svet, prenese tudi v nacionalno zakonodajo, ki bi prispevala k dobremu počutju ljudi.  

Kdaj ste se začeli ukvarjali s čebelarjenjem?

Ko sem bil v srednji šoli, so me zelo zanimale čebele, zato sem se odločil, da bom obiskoval čebelarski tečaj na čebelarski zvezi v Argentini. Tečaj je bil super in bil mi je zelo všeč. Še vedno imam čebelnjake na kmetiji, ki je od našega mesta oddaljena 70 kilometrov. Vsak konec tedna se odpravimo na kmetijo. Tam imamo čebele in nabiramo med.  

Kaj vas pri čebelah najbolj fascinira?

Težko bi rekel, sam mi je všeč vse v zvezi s čebelami. Vendar menim, da je ena od pomembnejših stvari, ki se jih moramo naučiti od čebel, delati v skupnosti. Dandanes smo preveč usmerjeni v uspeh posameznika. Usmeriti se moramo k skupnosti. Ta izjemna osredotočenost na ego in uspeh posameznika nam ne pomaga, da smo boljši in srečnejši. Prav nasprotno – zaradi tega močno trpimo. Mislim, da se moramo z dejanji posameznika bolj osredotočiti na težave, ki so v skupnosti. Tako bi živeli v boljšem okolju, bili bi tudi bolj zdravi in srečnejši.    

Tema, ki smo jo v Sloveniji izbrali za letošnji svetovni dan čebel, so mladi v čebelarstvu. Se vam zdi, da so mladi dovolj obveščeni o pomenu čebel in drugih divjih opraševalcev? Bi se lahko ozaveščenost izboljšala? Kako? Bi se lahko z večjo ozaveščenostj

Več bi morali narediti, da se povežemo z mladimi. Z njimi se moramo povezati v krajih in okolju, kamor hodijo, pa tudi na internetu. Moramo se pogovarjati in se srečevati z njimi, da bi spoznali, da so del narave. Tako mladi kot drugi ljudje smo del narave. Včasih ko živimo v mestih, se ne zavedamo tega, niti se ne zavedamo, da so čebele pomemben del narave in da nam je lahko v veselje delati s čebelami. Zabavno je delati s čebelami, dobro pa je tudi za nas in za druge.

Prepoznati moramo interese mladih in se povezati z njimi prek njihovih interesov. Če radi igrajo video igre, moramo video igre poskusiti povezati z življenjem čebel in ljudi pripraviti, da gredo ven in spoznajo okolje, se povežejo s čebelami in spoznajo, kako so pomembne. Mladi morajo razumeti, da tudi oni štejejo, da lahko spremenijo stvari, če se bolj povežejo z okoljem in čebelami, in da jim bo tako bolje.

Kaj bi želeli sporočiti ljudem ob peti obeležitvi svetovnega dne čebel?

Moje glavno sporočilo je, da moramo spoznati, da smo del narave in da če uničujemo naravo, uničujemo tudi sebe. Ne moremo biti zdravi, če živimo v uničenem okolju. Čebele so pomemben del narave. Ko skrbimo za čebele, medonosne čebele seveda, in biotsko raznovrstnost divjih čebel, skrbimo tudi za okolje in zase. V zameno za spremembe mnogi od nas zahtevajo nekaj v zameno – toda sprememba je v nas samih.

Kaj bi lahko poleg nagrade Zlata čebela in obeleževanja tega praznika storili, da bi dvignili zavest o čebelah in drugih opraševalcih ter njihovi vlogi?

Menim, da je pomembno delati z ljudmi v mestih in z mladimi v šolah. Mlade moramo povezati z naravo in čebelami. Večina ljudi živi v velikih mestih. Menijo, da niso del narave, in z naravo niso povezani. To vpliva na njihovo duševno zdravje in odločitve, ki jih sprejemajo. Njihove odločitve pa vplivajo na naravo in svet, v katerem živimo. Zato je pomembno, da ljudi ponovno povežemo z naravo že od majhnega in v šolah.

Čebele poskušamo zaščititi med drugim z omejevanjem uporabe pesticidov. Kaj pa bi pripomoglo k izboljšanju stanja populacij divjih opraševalcev?

Menim, da je zelo pomembno zmanjšati uporabo pesticidov in misliti na čebele pri uporabi pesticidov in biocidov, saj ti insekticidi neposredno ubijajo čebele. Toda obstajajo tudi druga kemična sredstva, ki čebele ubijajo posredno z uničevanjem njihove hrane ali prebivališč. Pomembno je tudi spremeniti splošno rabo zemljišč. Osredotočamo se na nekaj poljščin in zmanjšujemo biotsko raznovrstnost v kmetijski krajini. To zmanjšanje raznovrstnosti z osredotočanjem na monokulture in ustvarjanjem homogene krajine je eden od razlogov za zmanjšanje biotske raznovrstnosti na splošno in zlasti raznovrstnosti čebel.