GOV.SI

Sporazum o sodelovanju z Regionalnim uradom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo

Sodelovanje Ministrstva za zdravje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) prednostno poteka v okviru Dveletnega sporazuma o sodelovanju med Regionalnim uradom SZO za Evropo in Ministrstvom za zdravje RS. Prvi Dveletni sporazum o sodelovanju med Regionalnim uradom SZO za Evropo in Ministrstvom za zdravje je bil sklenjen za obdobje 2002–2003, sporazumi so bili nato podpisani za vsako nadaljnje dveletno obdobje. Sporazum podpisujejo tudi številne druge države članice.

Vsebina in namen sporazuma

Vsebina sporazuma zajema uvod, pogoje sodelovanja, tri sestavne dele, ki so razdeljeni v:

  • strateški pregled prednostnih nalog;
  • programske prioritete za sodelovanje;
  • proračun,

ter dve prilogi:

  • priloga 1 vsebuje okvir rezultatov 13. Splošnega programa dela SZO za obdobje 2019–2023,
  • v prilogi 2 pa je nabor strateških prednostnih področij z opisom aktivnosti.

Namen sporazuma je skupni dogovor o prednostnih področjih sodelovanja na področju zdravja za obdobje dveh let, o katerih se podpisnika predhodno dogovorita in jih potem izpolnjujeta. Sam podpis sporazuma ne prinaša nobenih finančnih transakcij, saj se naloge izvršujejo v obliki tako imenovanih aktivnosti »v naravi« (ang. in kind), kar pomeni, da se del članarine, ki jo RS plačuje kot obvezni prispevek SZO, povrne v obliki strokovne pomoči, ki jo SZO nudi RS na prioritetnih področjih zdravja. Za obdobje 2022–2023 je ocenjena vrednost prispevka SZO za izvedbo dogovorjenih nalog 102.000 ameriških dolarjev (vrednost se v primerjavi s sporazumom za obdobje 2020–2021 ni spremenila).

Prav tako se vsebina sporazuma 2022-2023 bistveno ni spremenila v primerjavi s sporazumom iz leta 2020, razen, da ne vsebuje določbe o podpori pri krepitvi upravljanja zdravstvenega sistema za odziv na COVID-19.

 

Vsebinska področja sodelovanja

Sporazum za obdobje 2022–2023 vsebuje naslednja področja sodelovanja:

  • krepitev zdravstvenega sistema in funkcij javnega zdravja, kjer je poudarek na: krepitvi primarnega zdravstvenega varstva, vključno s pripravo in izvajanjem Strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v RS; digitalizaciji; telemedicini; izgradnji zmogljivosti za dolgotrajno oskrbo; krepitvi duševnega zdravja in izvajanju Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, s poudarkom na vključevanju zdravstvenih storitev na primarni ravni za otroke in mladostnike; pripravi in izvajanju Strategije razvoja javnega zdravja v RS, kjer bo kot izhodišče služila Ocena izvajanja osnovnih funkcij javnega zdravja v RS iz leta 2021; pripravi ocene preventivnih zdravstvenih storitev in njihovih učinkov na zdravje ranljivih skupin prebivalstva; strateškem načrtovanju in upravljanju človeških virov v zdravstvu, vključno s pripravo strategije in oblikovanjem ustreznih kompetenc; naslavljanju dolgih čakalnih dob; krepitvi zmogljivosti za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij; izvajanju Državne strategije »eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov 2019−2024 in krepitvi medsektorskega sodelovanja; ter širši krepitvi kapacitet zdravstva;
  • obvladovanje nalezljivih bolezni, vključno s podporo pri krepitvi zmogljivosti za pripravljenost in odzivanje na nujne zdravstvene razmere in izvajanjem Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (v veljavi od leta 2005);
  • naslavljanje enakosti v zdravju, socialnih determinant v zdravju in zdravstvene pismenosti, tudi s pomočjo partnerstva v mednarodnih platformah in mrežah;
  • obvladovanje in spremljanje kroničnih nenalezljivih bolezni in dejavnikov tveganja ter podpora pri izvajanju politik za zmanjševanje in nadzor nad uporabo alkohola in tobaka ter izpostavljenosti otrok in mladostnikov digitalnemu trženju;
  • krepitev zmogljivosti pri skupnem ukrepanju za izboljšanje zdravja in zdravstvenih politik v okviru sodelovanja javnega, zasebnega in nevladnega sektorja ter aktivnosti države v mednarodnih mrežah SZO (mreže zdravih mest, zdravih šol, pobuda majhnih držav);
  • krepitev zmogljivosti na področju podatkovnih, analitičnih in zdravstvenih informacijskih ter podatkovnih sistemov: podpora pri izvajanju priporočil iz Ocene sistema informacij v zdravstvu v RS iz leta 2020; podpora pri izvajanju enajste revizije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov; izboljšanje raziskovalnih zmogljivosti in podpora pri pripravi zdravstvenih politik oblikovanih na podlagi znanstvenih dokazov, vključno s sodelovanjem v Mreži SZO za z dokazi podprto oblikovanje politik

Sporazum je le v angleškem jeziku in se ne prevaja v slovenščino.

Naj ponovno omenimo, da gre za utečen sporazum in dokument ni povezan s pripravo SZO konvencije, sporazuma ali drugega mednarodnega instrumenta za pripravljenost in odzivanje na pandemije, katerega bo SZO, skupaj z 194 državami članicami oblikovala do leta 2024. V zvezi s tem je bilo 4.marca 2022 objavljeno Stališče Ministrstva za zdravje glede mednarodne pogodbe proti pandemijam

Na vrh strani