Za mednarodni sloves je zaslužen francoski prevod njegovega romana Nekropola, v katerem opisuje svojo izkušnjo iz taborišča Natzweiler-Struthof, v francoski Alzaciji. Francoske založbe se mu potem niso nikoli več izneverile, v francoščini je objavljenih kar 9 romanov in dve zbirki novel, večinoma pri znanem, zdaj že preminulem založniku Pierre-Guillaumu de Rouxu.

Pahor je bil tako reden gost francoskih medijev in literarnih festivalov, da lahko rečemo, da je utrl pot drugim slovenskim pisateljem na francosko kulturno prizorišče. Kot neutrudni borec za pravice manjšinskih jezikov in kultur je bil s strani predsednika Chiraca vabljen na posvetovanje v Pariz. Je tudi edini slovenski pisatelj, ki sta mu prestižna dnevnika Le Monde in Le Figaro posvetila obširne večstranske priloge.

Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi francoskega reda legije časti.

Francoska režiserka Fabienne Issartel mu je posvetila celovečerni biografski dokumentarec z naslovom Boris Pahor - Portret svobodnega človeka.