Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Glavni namen spremembe uredbe je omogočiti razširitev mostu na Ljubljanici, kar je potrebno zaradi izgradnje tretjega voznega pasu na avtocesti na odseku od Brezovice do Vrhnike, ter gradnjo novih objektov znotraj obstoječih naselij in izven območij obstoječe posamične poselitve. Sprejem te uredbe po mnenju predlagatelja sodi v okvir tekočih poslov, ker je takojšnja sprememba uredbe nujna za izvedbo predvidene rekonstrukcije odseka avtoceste Ljubljana (Kozarje) – Brezovica – Vrhnika  v letu 2024, ki se bo izvedla kot vzdrževalna dela v javno korist po Zakonu o cestah (ZCes-1). Brez takojšnje spremembe omenjene uredbe bo projekt zastal in ne bo realiziran v načrtovanih rokih, saj so postopki pridobitve okoljevarstvenega soglasja za kompleksne projekte dolgotrajni, izvedba del pa je vezana na dve gradbeni sezoni (april-oktober).

Vlada sprejela Sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za julij, avgust in september 2022

Vlada je sprejela Sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za julij, avgust in september 2022. Za določitev deležev odpadne embalaže za julij, avgust in september 2022 so uporabljeni podatki z 12. maja 2022 o masi embalaže, dane na trg v prvem četrtletju leta 2022, ki so jih sporočili proizvajalci, ki samostojno izpolnjujejo svoje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), in družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Družbe jih pridobijo od proizvajalcev, ki svoje obveznosti PRO izpolnjujejo skupaj z drugimi proizvajalci (v ta namen sklenejo pogodbo z izbrano družbo za ravnanje z odpadno embalažo).

V prvem četrtletju leta 2022 je bilo danih na trg 68.235.810 kg embalaže, od tega so proizvajalci, ki svoje obveznosti PRO izpolnjujejo skupaj z drugimi proizvajalci, dali na trg 68.141.061 kg embalaže, razdeljeno po embalažnih materialih:

• 28.688.776 kg embalaže (papir in karton);
•  8.268.693 kg embalaže (steklo);
•  12.051.753 kg embalaže (les);
•  19.131.839 kg embalaže (plastika, kovine, kompoziti in drugo).

 Deleži odpadne embalaže za julij, avgust in september 2022 so:

 za odpadno embalažo iz embalažnega materiala papir:

• za družbo Dinos, d. o. o., 21,08 %,
• za družbo Embakom, d. o. o.,  6,64 %,
• za družbo Surovina, d. o. o.,  21,41 %,
• za družbo Interseroh, d. o. o., 10,33 %,
• za družbo Recikel, d. o. o.,  19,75 %,
• za družbo Slopak, d. o. o.,    20,79 %;

 za odpadno embalažo iz embalažnega materiala steklo:

• za družbo Dinos, d. o. o.,       12,12 %,
• za družbo Embakom, d. o. o.,  3,86 %,
• za družbo Surovina, d. o. o.,  11,72 %,
• za družbo Interseroh, d. o. o.,  5,42 %,
• za družbo Recikel, d. o. o.,    25,25 %,
• za družbo Slopak, d. o. o.,     41,63 %;

 za odpadno embalažo iz embalažnih materialov plastika in kovine (mešana embalaža):

• za družbo Dinos, d. o. o.,       18,71 %,
• za družbo Embakom, d. o. o.,   2,70 %,
• za družbo Surovina, d. o. o.,  16,57 %,
• za družbo Interseroh, d. o. o.,  7,44 %,
• za družbo Recikel, d. o. o.,    18,65 %,
• za družbo Slopak, d. o. o.,     35,93 %;

 za odpadno embalažo iz embalažnega materiala LES:

• za družbo Dinos, d. o. o.,       37,45 %,
• za družbo Embakom, d. o. o.,   5,76 %,
• za družbo Surovina, d. o. o.,  22,12 %,
• za družbo Interseroh, d. o. o.,  8,67 %,
• za družbo Recikel, d. o. o.,    11,57 %,
• za družbo Slopak, d. o. o.,     14,43 %.

Vlada podaljšala koncesijo za sežiganje komunalnih odpadkov v Celju

Vlada je izdala odločbo, s katero se koncesija za storitev sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije, podeljena družbi Energetika Celje d. o. o., podaljša za pet let, in sicer do 29. avgusta 2028. Družba Energetika Celje javno podjetje d. o. o. je koncesionar za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije. Koncesijska pogodba je sklenjena do 29. avgusta 2023. Ministrstvo za okolje in prostor je 21. maja 2021 s strani koncesionarja prejelo predlog za podaljšanje koncesijske pogodbe na objektu termične obdelave (Toplarna Celje). Na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije in Koncesijske pogodbe za storitev sežiganja (termično obdelavo) komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije lahko koncedent podaljša koncesijo za pet let, če koncesionar v roku osmih mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe.

Ministrstvo za okolje in prostor je preverilo, ali koncesionar izpolnjuje pogoje iz Uredbe in ugotovilo, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za podaljšanje koncesijske pogodbe. V skladu z Uredbo se tako koncesijska pogodba podaljša za pet let.

Program ukrepov upravljanja kakovosti kopalne vode za Kopalno območje Kolpa, Primostek

Vlada je sprejela Program ukrepov upravljanja kakovosti kopalne vode za Kopalno območje Kolpa, Primostek zaradi nedoseganja standardov kakovosti kopalne vode za obdobje 2022–2026. Program ukrepov upravljanja kakovosti kopalne vode za Kopalno območje Kolpa, Primostek je pripravljen skladno z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Ta določa, da mora pristojni organ, to je Ministrstvo za okolje in prostor, prvo kopalno sezono po tem, ko kopalna voda ni dosegla standardov kakovosti, pripraviti program ukrepov. Za kopalno vodo Kopalno območje Kolpa, Primostek je bilo v letu 2021 ugotovljeno, da ne dosega standardov kakovosti kopalnih voda, zato je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo program ukrepov. Program ukrepov mora biti sprejet pred začetkom kopalne sezone v letu 2022, saj morajo biti kopalci o ukrepih pravočasno obveščeni. Zato je pomembno, da se program ukrepov sprejme pred začetkom kopalne sezone v letu 2022. Začetek kopalne sezone na območjih s statusom kopalne sezone je na morju 1. junij, na celinskih vodah pa 15. junij. Prvi vzorec kopalne vode, s katerim se preveri mikrobiološko kakovost vode v tekoči kopalni sezoni, se mora skladno z Uredbo o kopalnih vodah vzeti sedem dni pred začetkom kopalne sezone.

Povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada

Vlada je sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, v višini 145.681,84 evra. Povečanje namenskega premoženja Eko sklada bo namenjeno kreditiranju različnih okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov ter občanov, predvsem naložb v ukrepe obnovljivih virov energije z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Vsako povečanje namenskega premoženja Eko sklada pomeni povečanje sredstev, ki se jih lahko podeljuje z ugodnejšo obrestno mero.

Povečanje namenskega premoženja in kapitala Eko sklada

Namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, se povečata z denarnim vplačilom v višini 2.746.527 evrov, s strani družbe Primorje d. d. v stečaju. Povečana namenska sredstva Eko sklada se lahko porabijo izključno za namene sanacije kamnoloma Griže skladno z določbami predpisov o okolju in rudarstvu. Sanirani del kamnoloma bo služil za ravnanje z viški zemeljskih  izkopov, ki bodo nastali  pri gradnji Drugega tira. Z navedenimi sredstvi bo zavezanec v celoti uredil zaprti del kamnoloma za potrebe ravnanja z viški zemeljskih izkopov pri investiciji Drugi tir.

Projekt  vzpostavitve Centra obnovljive energije

Vlada je v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila nov projekt Center obnovljive energije. Projekt zajema vzpostavitev Centra obnovljive energije (COE) v bližini hidroelektrarne Brežice v regiji Posavje, v katerem bosta delovala dva programska sklopa; Središče za upravljanje pretočnih akumulacij in poplav (SUPAP) ter Središče virtualnega obsavskega prostora (SVOP). V okviru Programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe (za leti 2022 in 2023) je predviden ukrep Promocija sinergijskih učinkov okoljske in energetske politike za povečanje odpornosti družbe in spodbujanje prehoda k nizkoogljični družbi. Višina sredstev znaša v letu 2023 znaša 1.500.000 evrov. Vizija COE je postati vodilni nacionalni center za promocijo obnovljivih virov energije in hkratni skrbi za okolje. Poslanstvo je usmerjeno k uresničevanju načela skrbi za našo zeleno – obnovljivo energijo ter okolje pod sloganom »V zeleni je moč«. Prvenstveno bo COE strokovno operativni center (SUPAP), namenjen izboljšanju rednega delovnega procesa družbe HESS ter povezovanju pri zagotavljanju poplavne varnosti v sinergiji z obvladovanjem okoljskih dogodkov (visoke vode, podnebne spremembe, ekološke nesreče, suše, potresi, in drugo). Pri tem bomo iskali skupne rešitve z različnimi deležniki, se medsebojno obveščali in izmenjevali podatke (Agencija republike Slovenije za okolje, Regijski obveščevalni center, gasilci, ribiči, lokalne skupnosti, partnerji projekta WACOM).

Vlada sprejela stališče do predloga uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive 2019/1937 in razveljavitvi obstoječe uredbe o fluoriranih plinih. Republika Slovenija predlog podpira. Predlog uredbe je logično nadaljevanje obstoječe uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih, ki trenutno ureja področje uporabe fluoriranih plinov in je glavni instrument na območju EU za doseganje ciljev Montrealskega protokola oz. Kigalijskega amandmaja in Pariškega sporazuma. Obstoječa uredba z različnimi ukrepi preprečuje emisije fluoriranih plinov kot močnih toplogrednih plinov, ki predstavljajo 2,5 % emisij toplogrednih plinov v EU. Emisije so se v letih 1990-2014 podvojile, ker so fluorirani plini nadomestili v glavnem prepovedane ozonu škodljive snovi. Ocena je, da bi bilo mogoče obstoječo uredbo bolje uskladiti z evropskim zelenim dogovorom in ukrepe, ki so že v veljavi, zboljšati, zaostriti oz. bolj natančno opredeliti, s čimer bi povečevali njihovo učinkovitost.

Vlada sprejela stališče do predloga uredbe o ozonu škodljivih snoveh

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi obstoječe uredbe o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Republika Slovenija predlog podpira. Predlog uredbe je logično nadaljevanje obstoječe o ozonu škodljivih snoveh, ki trenutno ureja področje uporabe teh snovi in je glavni instrument na območju EU za doseganje ciljev Montrealskega protokola in Pariškega sporazuma. Ocena je, da bi jo bilo mogoče bolje uskladiti z evropskim zelenim dogovorom in njeno zasnovo nekoliko izboljšati. Cilj predloga je nadomestiti obstoječo uredbo o ozonu škodljivih snoveh in ohraniti strogo raven nadzora, ki zajema ukrepe za uskladitev z evropskim zelenim dogovorom, obvezo za dodatno zmanjšanje emisij z ukrepi, ki so izvedljivi ob sorazmernih  stroških, zagotavljanje obsežnejšega spremljanja ozonu škodljivih snovi, vključno s snovmi, ki (še) niso nadzorovane, ter poenostavitev in izboljšanje učinkovitosti obstoječih pravil za zmanjšanje upravnih postopkov.