Urad Evropske unije za intelektualno lastnino je danes objavil pregled stanja na področju intelektualne lastnine in mladih za leto 2022, v katerem so predstavljene najnovejše informacije o vedenju mladih v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine v obdobju po pojavu pandemije. Raziskava obravnava trende (2016-2022) pri nakupu ponarejenega blaga in dostopu do piratskih vsebin med mladimi.

Številke za Slovenijo so nekoliko nižje od povprečja Evropske unije, kjer številke kažejo, da je več kot polovica (52 %) vprašanih Evropejcev, starih med 15 in 24 let, v zadnjem letu na spletu namerno ali po naključju kupila vsaj en ponarejen izdelek, tretjina (33 %) pa jih je dejala, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov.

Nakup ponaredkov

Raziskava je pokazala, da je 37 % mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, kar je precej več kot prejšnji rezultati (14 % leta 2019). Ta številka se po državah precej razlikuje, pri čemer je najvišji odstotek v Grčiji (62 %), najnižji pa na Češkem (24 %).

Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupujejo, so oblačila in dodatki (17 %), sledi obutev (14 %), elektronske naprave (13 %) ter higienski pripomočki, kozmetika, osebna nega in parfumi (12 %).

Mladi so pogosto tudi zavedeni v nakup ponaredkov: nenamerni nakup ponarejenih izdelkov znaša 37 %, anketiranci pa so priznali, da imajo težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov. Kar 48 % vprašanih takih izdelkov ni kupilo ali pa ni bilo prepričanih, ali so jih kupili ali ne.

Spletno piratstvo

Kar zadeva digitalne vsebine, se med mlajšimi generacijami vedno bolj uveljavlja dostop iz zakonitih virov. 60 % jih je izjavilo, da v zadnjem letu niso uporabljali, predvajali, prenašali ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov, v primerjavi z 51 % leta 2019 in 40 % leta 2016, kar potrjuje ta trend.

Namerno piratstvo sicer ostaja stabilno, saj 21 % mladih potrošnikov priznava, da so v zadnjem letu zavestno dostopali do piratskih vsebin. Velik delež mladih je bil pri dostopu do piratskih vsebin zaveden. 12 % jih je do piratskih vsebin dostopalo po naključju, 7 % pa jih ne ve, ali so do njih dostopali. Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 %) in televizijske serije (52 %), sledila je glasba (36 %), pri čemer so uporabljali predvsem namenske spletne strani, aplikacije in kanale družbenih medijev.

Glavni razlogi za nakup ponaredkov in dostop do piratskih vsebin

Medtem ko sta cena in razpoložljivost še vedno glavna razloga za namerno kupovanje ponarejenih izdelkov in dostopanje do piratskih vsebin, pa se vse bolj uveljavljajo družbeni vplivi, kot je vedenje družine, prijateljev ali znancev.

Drugi dejavniki vključujejo nepozornost glede tega, ali je izdelek ponarejen (ali pa je vir vsebine nezakonit), odsotnost zaznavanja razlik med originalnimi in ponarejenimi izdelki ter enostavnost iskanja ali naročanja ponarejenih izdelkov na spletu. Vsak deseti anketiranec je omenil priporočila vplivnežev ali znanih oseb.

Kot pomembne dejavnike, ki bi omejili njihovo vedenje, so mladi navedli osebna tveganja kibernetskih goljufij in kibernetskih groženj. Tudi boljše razumevanje negativnega vpliva na okolje ali družbo so anketirani mladi zdaj pogosteje omenjali.

Vsesplošni porast ponarejenih in piratskih izdelkov

Med in po pandemiji covida-19 je tudi med slovenskimi potrošniki iz drugih starostnih skupin narasel delež nakupovanja preko spleta, pri čemer je nakupovanje pri nepreverjenih trgovcih iz tretjih držav z vidika ponarejenega blaga še posebej rizično. Če kupite ponarejen izdelek na spletu ali dostopate do piratskih digitalnih vsebin, ogrožate svoje zdravje in varnost, zato pri nakupu preko spleta uporabljajte le zaupanja vredna spletna mesta. Več informacij o problemu ponarejanja in piratstva ter o tveganjih, ki ponarejeno in piratsko blago lahko pomeni za zdravje in varnost potrošnikov, lahko preberete na spletnem mestu originalen.si.