Vršilka dolžnosti generalne direktorice Tomič je poudarila pomen oblikovanja ustreznega pristopa za izgradnjo odpornih prehranskih sistemov v Sredozemlju. Pri tem je opozorila, da je potrebno povezati financiranje, razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč in varnostno dimenzijo. Izrazila je zadovoljstvo nad že sprejetimi kratkoročnimi ukrepi Evropske komisije, kakor tudi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization – FAO), Mednarodnega sklada za razvoj podeželja (angleško International Fund for Agricultural Development – IFAD) in Svetovnega programa za hrano (angleško World Food Programme – WFP) za stabilizacijo kmetijskih trgov. Poudarila je tudi zavezanost Slovenije za pomoč prizadetim državam. V preteklih letih je Slovenija podvojila prispevke za prehransko varnost, predvsem preko podpore aktivnostim Svetovnega programa za hrano in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

Glavni cilj prvega sredozemskega dialoga o prehranski varnosti je podpora državam v Sredozemlju, ki so najbolj prizadete zaradi posledic prehranske nestabilnosti, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini, vplivov pandemije covida-19 na gospodarstvo in podnebnih sprememb. V središču razprav so bili najprimernejši konkretni srednjeročni in dolgoročni ukrepi za zagotovitev prehranske varnosti v regiji. Pri tem bo pomembno predvsem sodelovanje in podpora treh agencij Organizacije združenih narodov s sedežem v Rimu, in sicer FAO, IFAD in WFP.