Ministri so opravili tudi pomembno razpravo o krepitvi evropskega polprevodniškega ekosistema ter ogromno pozornosti namenili preudarni rabi surovin ter pogovorom o zavezništvu, s katerim lahko EU postavi standarde dobrih praks na poti zelenega prehoda.

Razprava o tem predlogu besedila direktive o potrošniških kreditih se je začela že v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, splošni pristop glede tega pa je pomemben predvsem z vidika nadaljnje harmonizacije na področju storitev potrošniškega kreditiranja. »Želimo si doseči, da bi bili potrošniki konkretneje zavarovani pred zadolževanjem, te varovalke pa ne bi predstavljale pretiranih bremen podjetij in ne bi onemogočale uveljavljenih praks v korist potrošnikom,« je pojasnil državni sekretar Židan. Slovenija posebej pozdravlja določbo, ki omogoča, da dobavitelje blaga in storitev, ki potrošnikom ponujajo ugodnost plačila v več obrokih brez vključitve dajalca kreditov kot tretje osebe, izvzamejo iz obveznosti registracije, saj to predstavlja sorazmerno rešitev.

Ministri so opravili tudi razpravo o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema oziroma tako imenovane uredbe o čipih. Državni sekretar Židan je pozdravil prizadevanja za pospešitev razvojne dejavnosti in proizvodnje čipov v EU ter poudaril, da mora Evropska Unija čimprej začeti v čim večji meri razvijati in proizvajati čipe, pri čemer izjemno velik izziv predstavlja mobilizacija zasebnih in javnih finančnih virov v državah članicah. »Kljub naklonjenosti prizadevanjem na področju čipov upamo, da prerazporeditev finančnih sredstev v okviru Programov Obzorje Evropa ter Digitalna Evropa ne bo ogrozila realizacije na drugih področjih, na primer na področju umetne inteligence in kibernetske varnosti,« je še povedal. Slovenija zagovarja stališče, da mora EU pri vzpostavljanju velikih proizvodnih obratov spodbujati tudi povezave z malimi in srednjimi podjetji znotraj verige vrednosti, saj so tovrstna podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva,« je dejal mag. Židan.

V okviru ne zakonodajnih dejavnosti so ministri razpravljali o krepitvi odpornosti evropskih strateških industrijskih ekosistemov, pri čemer je ocena Slovenije, da je potrebno še naprej krepiti sodelovanje skozi relevantne pobude na EU ravni, kot so pomembni projekti skupnega evropskega interesa (angleško Important Projects of Common European Interest - IPCEI) in denimo industrijska zavezništva. Pomen zavezništev so člani sveta izpostavljali tudi na področju surovin, ob čemer je državni sekretar Židan izpostavil, da je potrebno pospešiti tudi razvoj zmogljivosti za pridobivanje in predelavo evropskih surovin ter podpreti aktivnosti recikliranja, zamenjave in inovacij na tem področju. »Pandemija nas je opomnila, kako pomemben je ekosistem zdravja. Vojna v Ukrajini pa nas na drugi strani, med drugim, opozarja, kako občutljiv je sektor prehrane. V obeh sektorjih so pomembni ukrepi, ki naslavljajo varnost, raziskave in razvoj ter inovacije in seveda povečanje proizvodnih oziroma pridelovalnih zmogljivosti,« je spomnil mag. Židan. Razprava o preudarnem koriščenju virov se je nadaljevala tudi v času delovnega kosila, kjer so se ministri pogovarjali o okrepitvi enotnega trga za zeleni prehod. Nizkoogljični krožni gospodarski model lahko za EU namreč predstavlja konkurenčno prednost in je hkrati pozitivni zgled ostalemu svetu.