Posegi v ustavno pravico so dopustni le izjemoma: poseg mora biti nujen in sorazmeren (varnost države, javna varnost, varstvo pred nalezljivimi boleznimi) - ob strogem testu sorazmernosti, pri čemer mora biti legitimen cilj jasno določen v zakonu. Zgolj formalna pomanjkljivost (ne prijava shoda) ne utemeljuje stroškovne sankcije v smeri naložitve stroškov policije; takšna sankcija pomeni chiling efect, ki pa je po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice nedopustna (prekomerna) omejitev pravice do zbiranja. Formalna pomanjkljivost (ne prijava shoda) je že sankcionirana s prekrškovno sankcijo (globo), ki je bila s strani policije tudi izrečena. Državni ukrepi onkraj te zakonsko določene sankcije pa so nezakoniti in zato pomenijo nedopustno omejevanje pravice do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj iz 42. člena Ustave Republike Slovenije.

29. marca 2022 je Ministrstvo za notranje zadeve prejelo priporočilo delovne skupine Državnega odvetništva za opredeljevanje do pravnih vprašanj, ki se odpirajo v zvezi s tožbami na plačilo stroškov policije na shodih. V njem navajajo argumente in zaključke v smeri obstoja možnosti, da bi sodišče vložene tožbe izterjave stroškov policije nastalih na neprijavljenih shodih lahko tolmačilo kot nedopusten poseg v konvencijsko pravico do svobode izražanja in združevanja po 11. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot kršitev ustavne pravice do mirnega zbiranja in združevanja iz 42. člena ustave Republike Slovenije. Delovna skupina Državnega odvetništva je svetovala Ministrstvu za notranje zadeve, da se nove tožbe ne vlagajo, že vložene tožbe pa umaknejo.

V aprilu in maju 2022 je državna odvetnica podala dva predloga (v zvezi z dvema že realiziranima sklepoma vlade iz leta 2021) za umik že vloženih tožb, ker je ocenila, da pojasnila Ministrstva za notranje zadeve in Policije ne utemeljujejo tožb. Prosila je za soglasje za umik vloženih tožb. Ministrstvo za notranje zadeve je na ta poziv odgovorilo šele s prihodom novega vodstva in podalo soglasje za umik tožb.