Letošnjemu zasedanju z naslovno temo "Prihodnost, ki si jo želimo: Boljše politike za naslednjo generacijo in trajnostni prehod" je predsedovala Italija, zato je udeležence nagovoril italijanski predsednik vlade Mario Draghi. Uvodoma je nastopila tudi podpredsednica Afriške Unije dr. Monique Nsanzabaganwa. Prvi dan so razprave naslovile obdavčenje digitalnega gospodarstva, gospodarske in druge posledice ruske agresije, trgovinsko in okolijsko trajnost, sodelovanje med OECD in Afriko. Drugi dan je zasedanje vodil italijanski minister za gospodarstvo in finance Daniele Franco in odprl razpravo o oblikovanju boljše prihodnosti z mladimi, krepitvi pripravljenosti na pandemije ter zelenem prehodu.

Veleposlanik mag. Ješovnik je nastopil na ministrskem panelu z naslovom: "OECD in Afrika: skupna prihodnost". Cilj panela je bil spregovoriti o glavnih izzivih, ki bi jih lahko OECD in Afriška Unija skupno naslovili, vključno z naraščajočimi konflikti in nestabilnostjo, nevarnostmi nadaljnje negotove preskrbe s hrano, sušo, naraščajočim zunanjim dolgom, podnebnimi spremembami, demografskimi trendi in vse večjimi neenakostmi. Razprava je identificirala področja sodelovanja, začenši s prednostnimi nalogami po Agendi ZN 2030 in Agendi Afriške unije 2063.

Slovenija je na zasedanju predstavila reden dialog, ki ga vodi z Afriško unijo in afriškimi državami v okviru letne, letos enajste Mednarodne konference dan Afrike, ki je potekala konec maja. V sklopu Evropskega digitalnega desetletja je bila vodilna tema digitalizacija in sodelovanje z afriškimi državami na področju digitalizacije in novih tehnologij. Slovenija ima vodilne strokovnjake na poročju umetne inteligence in gosti prvi UNESCO raziskovalni center za umetno inteligenco. Digitalizacija je pomembna tema tudi v okviru OECD, kateri postavlja demokratične in na človeka osredotočene standarde in usmeritve pri digitalni prenovi družbe. Slovenija je izpostavila varnostne izzive digitalne preobrazbe in predstavila svoj prispevek k izgradnji kibernetske varnosti. Poudarila je pomen tesnega večstranskega varnostnega sodelovanja ter predstavila svojo kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za leti 2024 in 2025 in zavezanost krepitvi mednarodnega miru in varnosti.

Udeleženci so ob zaključku zasedanja potrdili več dokumentov, med drugim tudi kažipote za širitev, ki jih je generalni sekretar OECD Mathias Cormann v imenu ministrskega sveta OECD izročil ministrom držav kandidatk Brazilije, Peruja, Hrvaške, Romunije in Bolgarije. Ministrsko zasedanje Sveta OECD se je zaključilo s sprejemom skupne ministrske izjave.