V dopoldanskem delu zasedanja je Komisija ministrom predstavila sporočilo o stanju izvajanja skupne ribiške politike EU ter stanje posvetovanj o ribolovnih možnostih za leto 2023 (celotnih dovoljenih ulovov, kvot in omejitev ulova in ribolovnega napora) za drugo polovico leta, v kateri sledi sprejemanje letnih uredb o ribolovnih možnostih za naslednje leto. Ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste ribolovne vrste, ki se jih upravlja v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti. Slovensko ribištvo zadevajo nekatere omejitve ulova, ki se nanašajo na Sredozemlje oziroma Jadransko morje ter izhajajo iz večletnega načrta upravljanja malih pelagičnih vrst v Jadranu ter večletnega načrta upravljanja pridnenih vrst v Jadranu.

Ministri so se v začetku popoldanskega dela zasedanja seznanili s poročilom francoskega predsedstva o napredku pri obravnavi predloga Uredbe o geografskih označbah EU za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, shemah kakovosti za kmetijske proizvode. Predlog obravnava naslednje splošne cilje: zagotavljanje učinkovite zaščite pravic intelektualne lastnine v Uniji, vključno z učinkovitimi postopki registracije ter povečanje uporabe geografskih označb po vsej Uniji v korist podeželskega gospodarstva.

Sledila je izmenjava mnenj ministrov na temo razmer na kmetijskih trgih in pri preskrbi s hrano zaradi vojne v Ukrajini. Zaradi velikega vpliva ruske agresije na Ukrajino na kmetijske trge je to redna točka vseh zasedanj kmetijskih ministrov. Tokrat je bila razprava osredotočena na izvajanje že sprejetih ukrepov na ravni EU, zlasti izrednega ukrepa na podlagi 219. člena uredbe SUT (skupna ureditev trgov). Za slednje bo Komisija namenila 500 milijonov evrov. Države članice bodo ta sredstva lahko dopolnjevale z do 200-odstotnim sofinanciranjem. Pri tem bodo imele prožnosti nasloviti tiste sektorje, ki so najbolj prizadeti. Ključ za razdelitev sredstev po državah članicah je na podlagi ovojnice za neposredna plačila, kar za Slovenijo pomeni 1.746.390 evrov sredstev. Upravičeno obdobje za podporo je od začetka uporabe uredbe do 30. 9. 2022, ko morajo biti izvršena izplačila. Države članice so se tudi zavzele za sprejem podpornih izjem izvajanja pravil Skupne kmetijske politike za leto 2023, kot so bila sprejeta za letošnje leto. To se nanaša ponovno na možnost uporabe površin pod praho, kot tudi izjeme od določb standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje (DKOP; angleško: Good Agricultural and Environmental Conditions – GAEC)  oziroma pravil o pogojenosti za kolobar.

Komisija je ministre tudi seznanila z objavilo predloga spremembe prehodne uredbe, ki bo omogočila sprejem ukrepov za naslovitev kriznih razmer v okviru obstoječih programov razvoja podeželja (PRP). Predvideno je, da bi se iz neporabljenih sredstev PRP lahko dodelila enkratna podpora v višini do 15.000 evrov za kmetije in do 100.000 evrov za podjetja (MSP), ki so najbolj prizadeta zaradi visokih stroškov vložkov. Skupni obseg takih pomoči bo omejen na 5% sredstev PRP za obdobje 2014-2022 (sredstva za leti 2021 in 2022). Izplačila pa morajo biti narejena najkasneje do 31. 10. 2023. Države članice so bile s strani Komisije dodatno pozvane, naj razmislijo o potrebi po pregledu nekaterih svojih prvotnih predlogov o strateških načrtih nove skupne kmetijske politike z vidika vpliva vojne v Ukrajini. V okviru tega so predvidene zlasti okrepitve elementov načrtov, namenjenih krepitvi odpornosti sektorja.

Slovenija aktivno spremlja rast stroškov vhodnih surovin in posledično močno rast odkupnih cen kmetijskih proizvodov. Višanje stroškov vhodnih surovin in njihova težja dostopnost lahko povzroči zamike pri vlaganjih kmetijskih gospodarstev in tržnem poslovanju. Potencialno zmanjševanje kupne moči potrošnikov zaradi inflacije bo proizvajalcem omejevalo možnost, da bi višje stroške v celoti prenesli na končno ceno proizvodov. Ker je Slovenija odvisna od dobave umetnih gnojil iz Ruske federacije, skrbi vzbuja tudi pomanjkanje oz. prekinjen dotok vhodnih surovin.

Komisija je v nadaljevanju podala informacijo o napredku pri pripravi poročila o uporabi evropskih zdravstvenih in okoljskih standardov za uvožene kmetijske proizvode. Cilji Evropskega zelenega dogovora in zlasti strategije »od vil do vilic« so ambiciozni in bodo imeli velik globalen vpliv, pri tem pa zahtevajo dodatne napore evropskih proizvajalcev pri proizvodnji hrane. Mnoge države članice vključno s Slovenijo v razpravah v Svetu EU zato tudi ves čas izpostavljajo, da mora EU v trgovinskih pogajanjih zagotoviti, da se v besedilo trgovinskih sporazumov vključijo takšne določbe, ki bodo onemogočile, da bi bila evropsko kmetijstvo in agroživilski sektor podvržena nelojalni konkurenci zaradi nižjih proizvodnih standardov v trgovinskih partnericah iz tretjih držav.

Komisija je predstavila tudi informacijo o trenutnem stanju glede afriške prašičje kuge (APK). Ključnega pomena za nadzor in ustavitev širjenja te bolezni še vedno ostaja dobro sodelovanje med vsemi deležniki in pristojnimi organi. Slovenija je leta 2020 sprejela zakon, ki zagotavlja pravne podlage in obvezuje vse deležnike in pristojne organe k skupnemu ukrepanju. To velja tako v okviru preventivnih ukrepov in biovarnosti kot tudi v okviru ukrepov po morebitni potrditvi bolezni.