Pri nasilju gre za zlorabo moči ene ali več oseb nad drugo, drugimi. Čeprav je vsak lahko žrtev nasilja, pa so zaradi družbene neenakosti v vlogi žrtve najpogosteje znajdejo ranljive skupine, kot so starejši, ženske, otroci in osebe z oviranostmi. Zato Zakon o preprečevanju nasilja v družini določa, da so posebne skrbi pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam deležne prav te skupine.

Na ministrstvu si bomo zato prizadevali za izpopolnjevanje sistemske pomoči žrtvam nasilja. Ob tem tudi poudarjamo pomembnost močne javne mreže strokovnih institucij, kot so centri za socialno delo, nevladne organizacije s področja dela nasilja in policija. Zgolj usklajeno delovanje med različnimi institucijami in organizacijami lahko nudi celovito pomoč, zmožno prilagajanja specifikam posamičnega primera.

Nasilje ni enoznačno, kaže se v verbalnem, fizičnem, spolnem, psihičnem in ekonomskem nasilju ter zanemarjanju. Nasilje je pogosto prikrito in skrito, posebej, kadar se dogaja doma, v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih ali skrbstvenih odnosih.

Z namenom pomoči žrtvam nasilja ministrstvo sofinancira raznovrstne programe, kot so varne hiše, svetovanja žrtvam nasilja, materinski domovi, večgeneracijski centri. Ob današnjem dnevu še posebej izpostavljamo program Staranje brez nasilja Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, katerega cilj je povečanje občutljivosti za nastanek nasilja nad starejšimi, pridobitev veščin za večanje varnosti starejših, krepitev varovalnih dejavnikov in zmanjševanje dejavnikov tveganja za nasilje nad starejšimi.

Navsezadnje je porast nasilja odvisen od tega, v kolikšni meri ga kot družba dopuščamo. Zato je potrebno jasno sporočilo, da nasilje ni dopustno in da bomo imeli ničelno toleranco do tovrstnega početja.