Minister za obrambo Marjan Šarec: »Če vemo, da Švedska in Finska po letih in letih nevtralnosti vstopata v zvezo Nato, potem vemo, da so se zadeve bistveno spremenile.«

Prvi dan srečanja so se ministri zveze Nato srečali s partnerji Finsko, Švedsko, Gruzijo, Ukrajino in visokim predstavnikom Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko. »Številni ministri smo izrazili pričakovanje, da se bosta Finska in Švedska čimprej pridružili Zavezništvu, prav vstop teh držav pa je znak, kako se je varnostna in geostrateška situacija spremenila,« je povedal minister Šarec in ob tem izpostavil pomen krepitve partnerskega sodelovanja nasploh, še zlasti pomen sodelovanja med Natom in Evropsko unijo. 

Na obeh zasedanjih v zavezniškem formatu so se ministri strinjali glede potrebe po nadaljnji  krepitvi in prilagoditvi odvračalne in obrambne drže Zavezništva ter razpravljali o pravični delitvi bremen med zaveznicami. Izpolnjevanje Valižanske zaveze v celoti ostaja ključna prioriteta zaveznic. Zagotavljanje ustreznih virov je pomembno tudi v kontekstu zaostrenih varnostnih razmerah.

Ob tem je minister Šarec glede odvračanja posebej poudaril pomen enotnosti ter da morajo biti zavezniški ukrepi preventivni in ne smejo voditi k še večji eskalaciji razmer. Slovenija prispeva k odvračanju in obrambi Zavezništva in ostaja zavezana k dvigu obrambnih izdatkov. »Nikakor ne nameravamo zmanjševati sredstev za obrambo, vendar bomo opravili razpravo, za kaj bodo sredstva porabljena. Ta moramo uporabiti tako, da bomo s sredstvi prispevali k izboljšanju pripravljenosti Slovenske vojske in kredibilnosti Slovenije znotraj Zavezništva,« je povedal minister Šarec in ob tem še dodal, da »je z  namenom krepitve varnosti na vzhodu Zavezništva Slovenija tudi del Natove aktivnosti okrepljene prisotnosti (angleško enhanced Vigiliance Activities  ̶  eVA) na Slovaškem.«

Ob robu srečanja se je minister Šarec udeležil tudi srečanja Posvetovalne skupine za pomoč Ukrajini, znotraj katere se usklajuje obrambna pomoč državi. »Republika Slovenija ostro obsoja ruski napad na Ukrajino in državi trdno stoji ob strani z različnimi oblikami pomoči. Tudi v prihodnosti, po koncu vojne v Ukrajini, bi lahko Slovenija s svojim znanjem in tehnologijo priskočila na pomoč pri razminiranju. Ob tem je minister Šarec poudaril tudi, da ne smemo pozabiti na situacijo na Zahodnem Balkanu in moramo tudi tam ohranjati ter krepiti varnost in stabilnost.

Slovenija sicer že več let sodeluje v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost (angleško enhanced Forward Presence  ̶  eFP) v Latviji. Misija, ki je sicer prisotna še v Litvi, Estoniji in na Poljskem, letos beleži 5 let delovanja. Obletnico bodo ministri držav zaveznic, ki sodelujejo v bataljonski bojni skupini v eFP, obeležili danes v nadaljevanju z manjšim sprejemom.

Ob robu srečanja se je minister Šarec srečal tudi z nekaterimi obrambnimi ministri držav članic zveze Nato, med drugim z ministroma za obrambo Črne gore in Madžarske ter ministrico Severne Makedonije.