Kot je povedala ministrica dr. Asta Vrečko v govoru, se je Elda Piščanec formirala v za umetnice neprijaznem času Kraljevine Jugoslavije. Njeno življenje odraža, kaj pomeni odsotnost instiucionalne, stanovske in kolegialne podpore, zato je bila v umetnostnozgodovinskem kanonu prezrta.

Ob tem je dodala: "Narodna galerija se je tako umetnici poklonila s pregledno razstavo, na kateri so na ogled na novo odkrita dela, nekatera so ob priložnosti priprave razstave postala del zbirke te osrednje nacionalne ustanove za likovno umetnost. Raziskovanje in vednost tako o delovanju ustvarjalk kot o umetnosti med obema vojnama pa tako dobivata vedno nove razsežnosti in spoznanja. Ob razstavi je izšel tudi izvrsten katalog z reprodukcijami, ki sem ga imela čast – še v drugi vlogi, pred nastopom ministrske funkcije – tudi recenzirati. Zahvaljujem se dr. Barbari Jaki, direktorici Narodne galerije, za privilegij nagovora ob odprtju in avtorici Sari Müller za pomembno delo priprave razstave in evidentiranja del Elde Piščanec, ki jo bo lahko sedaj po njeni zaslugi slovenska javnost mnogo bolj spoznala. Veseli me, da je med nami tudi minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, kar kaže nov odnos in pozornost, ki jo bomo v vladi namenili umetnosti in kulturi." 

Na razstavi v Narodni galeriji je na ogled devetindevetdeset del – od oljnih slik, akvarelov, risb do grafik –, ki predstavljajo celovit pregled ustvarjalnosti Elde Piščanec. Z multimedijskimi vsebinami so prikazana tudi njena sakralna dela monumentalne umetnosti in ilustracije.

Elda Piščanec se je posvetila realizmu. Slikala je predvsem krajine, tihožitja in portrete ter sakralne motive. Povojni socialistični realizem se je ni dotaknil, modernističnim težnjam pa se je še najbolj približala v nabožnih delih, ki so tudi odsev njenega pogleda v svet.

S svojim delom je Elda Piščanec obogatila zakladnico umetnic, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu. Šele po drugi svetovni vojni so se likovne umetnice začele bolj dejavno in opazno vključevati v javno življenje, zadostne enakopravnosti pa niso dosegle zlahka.

V Narodni galeriji so v stalni zbirki na ogled dela devetih umetnic. V zadnjih štirih letih so pripravili monografske razstave in kataloge Ivane Kobilce, Helene Vurnik in Metke Krašovec, zdaj pa predstavljajo še opus Elde Piščanec.

Na spletni strani Narodne galerije je na voljo več informacij o razstavi "Elda Piščanec (1897–1967)".