Po seji odbora je premier Golob v izjavi za medije povedal, da so na odboru opravili prvo skupno razpravo med vlado in Državnim zborom (DZ) o usmeritvah zunanje politike. Tema seje ni bila samo Ukrajina, ampak tudi udeležba vlade na prihajajočem Evropskem svetu in sprejem Ukrajine v status kandidatke za članstvo v EU. »Rad bi posebej izpostavil, da je parlament očitno potreboval tak pristop, kajti danes so bili vsi sklepi potrjeni soglasno. Lahko si samo želim, da bi to postalo pravilo tudi pri ostalih zunanjepolitičnih temah«, je izpostavil predsednik vlade ter dodal, da si bo prizadeval, da bo vlada v DZ vedno verificirala stališča, ki so pomembna za zunanjepolitični položaj in tudi ugled države.

Evropska komisija je po besedah predsednika vlade Goloba prvič v zgodovini obrnila tek dogodkov, ni postopala tehnokratsko, temveč se je politično odločila, da tako Ukrajino kot Moldavijo sprejme v postopek za pridobitev članstva v EU, medtem ko bo tehnokratsko izpolnjevanje pogojev prišlo na vrsto kasneje. S tem je EU enotno dala sporočilo svetu, da verjame, da obe državi, po svoje pa tudi Gruzija (ki ima sicer svoj status), lahko računata, da bosta nekoč del EU, že danes pa sta del Evrope.

Predsednik vlade je ob tem poudaril, da je vzniknilo spoznanje, da bi EU morala narediti korak naprej in dati jasno sporočilo Zahodnemu Balkanu, da tudi tukaj obstaja možnost za napredovanje in napredek. »Ocenjujemo, da je ravno BiH tista, ki si zasluži, pa ne zaradi napredka kot takega, politično sporočilo. Tako kot Ukrajina, ki zagotovo ni odgovorna, da je danes v stanju vojne, tako tudi BiH ni odgovorna, da je danes v takem stanju, ampak ji je bilo to na nek način vsiljeno s strani zunanjega sveta«, je povedal premier ter dodal, da si BiH zasluži jasno sporočilo, da razumemo njihove notranje izzive, vendar si želimo, da postane v čim krajšem možnem času kandidatka za članstvo v EU.

»O tem smo uradno in neuradno že govorili z nekaterimi predstavniki, z mojimi kolegi. Zaenkrat so prvi odzivi pozitivni, ne pa nujno soglasni. Je pa pomembno, da tudi ta tema na Evropskem svetu zagotovo bo. Želimo, da se vzporedno z razpravo o Ukrajini, Moldaviji in Gruziji opravi tudi temeljita razprava o Zahodnem Balkanu in da tudi na Zahodnem Balkanu poskušamo najti zgodbo o napredku ne pa samo zgodbo o blokadi«, je zaključil predsednik vlade.

V zvezi z aktualnim stanjem glede pomanjkanja goriva je premier Golob povedal, da podatek, da goriva še danes ni, pomeni, da so se trgovci, kljub temu da jim je vlada namenoma dala teden dni časa za pripravo, na to situacijo odzvali popolnoma neprimerno.

Dodal je, da je bil v dialogu s trgovci sprožen zelo jasen postopek ugotavljanja, zakaj je do pomanjkanja goriva prišlo. »Zahtevali smo tudi dokaze, da se tega, kar se je zgodilo, ni dalo preprečiti«, je povedal.

V zvezi s sprejemanjem omilitvenih ukrepov kot odgovor na draginjo, je pojasnil, da bodo ti ukrepi sprejeti na četrtkovi seji vlade, veljati pa naj bi začeli s 1. julijem. Med njimi je zelo pomemben ukrep, ki se tiče avtoprevoznikov. »Ne želimo, da bi avtoprevozniki z avtocest, kjer običajno točijo gorivo, začeli iskati črpalke izven avtocest. To bi spet pomenilo dodatne zastoje in logistične težave. Zato bomo njihov status izenačili, našli bomo način, kako bodo lahko točili tam, kjer je najbolj ustrezno, ne da bi bili zaradi tega materialno oškodovani. Drugi omilitveni ukrep se tiče kmetov. Njihov status bo ostal enak tudi po tej spremembi režima, kar pomeni, da bomo povečali nepovratna sredstva, zato da bodo lahko nabavljali gorivo po nižjih cenah«, je še napovedal predsednik vlade Golob.