Na konferenci so visoki predstavniki EK, evropskega parlamenta in držav članic, direktorji vodilnih podjetij in vrhunski akademiki razpravljali o tem, kako najbolje izkoristiti informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) za podporo podnebnim ciljem EU, kako čim bolj zmanjšati emisije tega sektorja, kako lahko EU najbolje okrepi svoje vrednostne verige za ključne tehnologije in kako lahko pomaga oblikovati metaverse. Posebna pozornost je bila namenjena podpori povezljivosti in spodbujanju digitalnega razvoja v Ukrajini med vojno in po njej.

Na zasedanju digitalne skupščine so udeleženci izpostavili, da se v vse bolj negotovem svetu EU sooča z  vprašanji, kako naj se pozicionira, da bi zaščitila svoje vrednote, učinkovito reševala družbene izzive ter zagotovila blaginjo in priložnosti za svoje državljane. Poudarjeno je bilo, da je tehnologija dokazala, da lahko ohranja družbo in gospodarstvo tudi v najtežjih okoliščinah, kot je bila na primer pandemija covid-19 in kako lahko v EU najbolje vzpostavimo dober ekosistem za napredne tehnologije. Ocenjeno je, da sektor IKT prispeva približno tri odstotke svetovnih emisij ogljikovega dioksida, trenutni trendi pa kažejo na vse večji okoljski odtis. Tehnologija lahko za 15 do dvajset odstotkov pomaga zmanjšati emisije v energetskem, prometnem in kmetijskem sektorju. Udeleženci so razpravljali tudi o tem, kako lahko čim bolj povečamo pozitivne učinke IKT in zmanjšamo njihove negativne učinke na okolje ter kakšne spodbude so najboljše. V razpravah so se dotaknili tudi vojne v Ukrajini, ki prinaša veliko trpljenja tamkajšnjemu prebivalstvu in je močno spremenila dosedanji svetovni pogled. Razpravljali so, kako je mogoče popraviti in obnoviti infrastrukturo UA in kako lahko EU pomaga UA z digitalnim potencialom. Na digitalni skupščini so obravnavali tudi nove tehnologije, kot je recimo metaverse, ki kot koncept navdušuje številne digitalne strokovnjake in privablja znatna zasebna in javna sredstva.

Potopne tehnologije za povezovanje fizičnega in virtualnega okolja

Na zasedanju skupščine so potekali različne vsebinske delavnice in paneli. Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je sodelovala na panelu Vlaganje v potopne tehnologije v Evropi, kjer je izpostavila pomen po enakomernem razvoju, ki bo preprečil digitalni razkorak med državami članicami ter vlogo in pomen zaupanja v digitalne tehnologije, za kar so pomembne digitalne veščine prebivalstva. Poudarila je, da potopne tehnologije (immersive technologies) prinašajo zmožnost človeku bolj prijaznega in prilagojenega dostopa do virtualnega sveta in s tem omogočajo interakcijo ter izkušnjo dostopa do virtualnega in realnega okolja bolj integrirano in intuitivno. Takšne tehnologije imajo  izreden potencial izboljšati uporabniško izkušnjo s povezovanjem fizičnega in virtualnega okolja, predvsem pa z vzpostavljanjem vmesnika, ki je prilagojen človeškim čutom. Izpostavila je, da je Covid kriza pokazala, da je del splošne javnosti izredno nezaupljiv do novih tehnologij, saj človeku  lahko odvzema del avtonomnosti in nadzora nad lastnim okoljem in dogajanjem.

Uporaba potopnih tehnologij se bo povečala

Ministrica je izpostavila, da se bo zaradi poslovnega okolja, v katerem človek že danes predstavlja objekt vse večjega spremljanja in zbiranja podatkov o vseh vidikih našega življenja (internet, mobilne aplikacije, internet stvari itd.) uporaba potopnih tehnologij še povečevala. Uvajanje potopnih tehnologij bo v obstoječi digitalni ekosistem zaradi vse večje uporabe umetne inteligence, prineslo še več povezovanja na ravni sistemov in infrastrukture ter povečevanja interakcije človeka z virtualnim svetom. Pojasnila je, da se bo s podobno problematiko soočila tudi Slovenija, ki ji bodo pri tem pomagale izkušnje soočanja z umetno inteligenco. Slovenija v svojem Nacionalnem programu za umetno inteligenco namreč posebej izpostavlja problematiko zaupanja javnosti, kjer želimo predvsem z jasno usmeritvijo v etično umetno inteligenco, ki zagotavlja varnost in človekove pravice, vključenostjo vseh deležnikov (predstavnikov države, javnega sektorja, industrije, akademije in nevladnega sektorja), interdisciplinarnostjo strokovnjakov, transparentnostjo načrtovanja in izvajanja aktivnosti, ustrezno pravno regulacijo in nadzorom, ki povečuje predvidljivost in ne omejuje inovacij ter predvidenimi aktivnostmi izobraževanja in ozaveščanja vseh deležnikov, zagotoviti razumevanje učinkov in vpliva, ki nas v bodoče na tem področju čakajo. Kar nam bo omogočilo, da se z izzivi kot posamezniki in družba ustrezno soočimo, izkoristimo priložnosti in se izognemo nevarnostim. V tem smislu Slovenija vidi nujnost mednarodnega sodelovanja in predvsem mednarodne standardizacije.

Treba je zagotoviti digitalno pismenost

Poudarila je, da bodo potopne tehnologije vplivale na konkurenčnost industrije in zmožnost zaposlovanja, s čimer lahko povečajo ekonomske neenakosti, ki omogočajo predvsem dostopnost za vse do novih tehnoloških rešitev. Zato je treba posvetiti pozornost zagotavljanju osnovne digitalne pismenosti in veščin že v formalnem izobraževanju, potrebam po vseživljenskem izobraževanju, sledenju razvoju novih tehnologij tako pri izobraževanju na tehnološkem področju kot tudi izobraževanju na družbenem področju ter podpori izobraževanju zaposlenih za pridobivanje novih tehnoloških znanj.