V prvem delu zasedanja so razpravljali o hibridnih grožnjah, še zlasti z vidika instrumentalizacije migracij na meji EU z Belorusijo. V. d. generalne direktorice Direktorata za migracije Nataša Potočnik je poudarila: »Pojav instrumentalizacije migracij je v EU še vedno prisoten in si zasluži vso našo pozornost. Čeprav je situacija na meji z Belorusijo precej zasenčena zaradi razmer v Ukrajini, se moramo zavedati, da se lahko kadarkoli ponovi.« Poudarila je, da potrebujemo jasen in skupen odziv, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo, pa tudi dostop do finančnih sredstev, ki jih bo za izvajanje ukrepov zagotovila Evropska Komisija.

V. d. generalne direktorice se je dotaknila tudi trenutno najbolj aktualnega vprašanja vojne v Ukrajini in poudarila, da Slovenija državljanom Ukrajine zagotavlja začasno zaščito, izpostavila pa je tudi varnost: »Ukrajina je preplavljena z orožjem, ki bi zlahka prišlo tudi na črni trg na območju EU, kar bi močno ogrozilo varnost tako naših državljanov, kot naših organov pregona.« Prav tako pa je opozorila na možen pojav trgovine z ljudmi, ki spremlja množične migracije iz Ukrajine, v kar policija izdatno usmerja svoje aktivnosti v sodelovanju z nevladnimi organizacijami.

Drugi del srečanja so udeleženci namenili boljši koordinaciji pri postopkih vračanja migrantov. Ob tem je v. d. generalne direktorice povedala, da je v zahtevnih migracijskih razmerah vračanje eden ključnih stebrov skupnega in celovitega upravljanja migracij v EU, ob tem pa bi bilo treba v sodelovanju s tretjimi državami in ob spoštovanju človekovih pravic izboljšati učinkovitost vračanja migrantov, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Potočnik je spomnila tudi na mednarodno konferenco na strokovni ravni o tem, ki smo jo skupaj z avstrijskim notranjim ministrstvom organizirali prejšnji teden v Ljubljani in na kateri so udeleženci izmenjali izkušnje in dobre prakse. Še posebej je tako kot avstrijski in hrvaški kolega izpostavila sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, ki imajo pogosto preveč liberalno vizumsko politiko do nekaterih tretjih držav, ki to izkoriščajo za ilegalno pot v EU: »V zadnjem času zaznavamo ekstremno povečanje števila ilegalnih prihodov državljanov Indije, Kube in nekaterih afriških držav, ki potujejo po tako imenovani balkanski poti na podlagi brezvizumskega režima preko Beograda.« Zato je zaznati tudi vedno več pozivov članic EU po ukinitvi brezvizumskega režima s posameznimi državami Zahodnega Balkana.

Udeleženci videokonference so ob koncu sprejeli skupno izjavo, v kateri priznajo posebno vlogo Salzburškega foruma pri regionalni varnosti in se zavezujejo, da bodo nadaljevali s sodelovanjem na tem področju, tako v forumu, kot tudi z državami članicami EU in tretjimi državami. Obsojajo rusko agresijo in izpostavljajo, da je zaradi agresije nastala največja humanitarna kriza v Evropi, ki bo imela dolgoročne posledice tudi na varnost in migracije. Izpostavljajo, da zaradi instrumentalizacije migracij EU ne sme postati njihov talec, zato morajo biti sprejeti odločni in hitri ukrepi, ki bodo omogočili, da se takšno umetno ustvarjeno krizo hitro ustavi. Predstavniki so se v skupni izjavi strinjali, da učinkovit nadzor migracijskih tokov pomeni tudi učinkovit način vračanja ljudi, ki nimajo pravice do vstopa in bivanja v EU, kar pa je velik izziv tako za EU, kot tudi za članice foruma. V deklaraciji izpostavljajo nujnost, da imajo EU in države članice na voljo in možnost uporabiti vsa potrebna orodja za zaustavljanje neregularnih in sekundarnih migracij ter hibridnih groženj. Prav tako pozivajo k nadaljevanju koordinacije in po meri narejene aktivnosti na področju upravljanja migracij za vse države, ki so zajete v mandatu Skupne organizacijske platforme.

V Salzburškem forumu, ki je bil ustanovljen leta 2000, sodelujejo Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Sodelovanje znotraj SF je osredotočeno zlasti na krepitev operativnega sodelovanja v srednji Evropi, oblikovanje skupnih stališč pri pripravi zakonodaje in politik EU ter implementacijo skupne zunanje strategije foruma s posebnim poudarkom na sosednjih državah. V drugem delu so se razpravi pridružili udeleženci iz držav Zahodnega Balkana in Moldavije.