To bodo naredili s ciljem, da bo zveza Nato tudi v prihodnje uresničevala svoje najpomembnejše poslanstvo in odgovornost – zagotavljanje kolektivne obrambe članic zavezništva in varnosti milijarde ljudi.

Slovenski premier je pred prvim zasedanjem predsednikov vlad in držav zveze Nato poudaril, da je vlada že včeraj obravnavala in sprejela pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Kraljevine Švedske in Republike Finske k Severnoatlantski pogodbi. Pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu je danes na nujni seji potrdil tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Premier pričakuje, da bi se postopki za podpis protokolov lahko začeli že pred parlamentarnimi počitnicami.

Ob tem je dodal, da v Sloveniji obstaja velika potreba po tem, da se začnemo resneje ukvarjati z obrambnimi izdatki. "Menim, da bi na vladi v pol leta lahko pripravili resen načrt, iz katerega bo razvidno ne samo, koliko izdatkov bomo namenili za obrambo, ampak zlasti za katere programske vsebine in investicije. Slovenija bi torej tak načrt morala imeti v šestih mesecih in ga nato začela tudi izvajati," je sklenil predsednik vlade.

Dosego Natove zaveze o proračunskih izdatkih za obrambo v višini 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) bo opredelil omenjeni načrt, zdaj pa je to predvideno glede na zaveze predhodnih vlad do leta 2030. Glede na hitro spreminjajoče razmere v svetu premier ocenjuje, da bo ta časovni načrt treba pospešiti, saj sta varnost in zaščita sestavni del obrambnih politik.