Ker se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2021, tudi zaradi izjemno okrepljene državne potrošnje in pospešenega zadolževanja, okrepil, bo Slovenija upravičena do 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidene 1,8 milijarde evrov.

Evropska komisija je znesek nepovratnih sredstev, ki ga lahko iz mehanizma za okrevanje in odpornost prejme posamezna država članica, začasno opredelila na začetku leta 2021 na podlagi jesenske gospodarske napovedi iz leta 2020. V uredbi o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost z dne 12. februarja 2021 je bilo jasno opredeljeno, da bo do 30. junija 2022 Evropska komisija pripravila ponovni izračun razvitosti držav članic, upoštevajoč podatke evropskega statističnega urada o bruto domačem proizvodu za leti 2020 in 2021.

Slovenija je že začela neformalni dialog z Evropsko komisijo glede oddaje zahtevka za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v vrednosti 57 milijonov evrov. Pogoj za izplačilo zahtevka bo izpolnitev vnaprej predvidenih 13 ukrepov in ciljev. Slovenija je Evropski komisiji že poslala seznam doseženih ukrepov in ciljev s podporno dokumentacijo in zadnje informacije o odprtih ukrepih.

Vlada bo zahtevek v Bruselj uradno poslala, ko bodo doseženi vsi ukrepi in cilji in ko bo z Evropsko komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka.

Vlada se sicer dnevno spoprijema z zatečenimi nerešenimi vprašanji, ki bistveno vplivajo na zmožnost črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, in jih prednostno rešuje. Za doseganje ciljev, ki morajo biti izpolnjeni pred oddajo zahtevka za drugi obrok nepovratnih sredstev, bo na primer ključna ureditev dolgotrajne oskrbe. Zakon, sprejet lani, je po oceni vseh ključnih deležnikov namreč neizvedljiv, še posebej problematično pa je, da je prejšnja vlada ta ukrep vezala na koriščenje nepovratnih sredstev že v letošnjem letu.