Vedno več ljudi svoj prosti čas preživlja v naravi, kar je dobrodošlo, vendar pa se s povečanim številom obiskovalcev povečuje tudi pritisk na naravo, vznemirja živali, poleg tega pa se povečujejo tudi konflikti med različnimi skupinami uporabnikov naravnega okolja. Tradicionalno je bilo naravno okolje prostor pohodnikov, zdaj pa ga uporablja tudi vedno več kolesarjev in voznikov vozil na motorni pogon. Predvsem zaradi konfliktov med uporabniki je področje vožnje v naravnem okolju odmevno v medijih, posamezniki pa se za zaščito svojih pravic obračajo tudi na različne inštitucije (na primer Varuha človekovih pravic).

Vožnja z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju je urejena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON), omejitve uporabe planinskih poti za kolesarje pa določa tudi 19. člen Zakona o planinskih poteh (ZPlanP), vožnjo po gozdu pa ureja tudi Zakon o gozdovih. Pri izvajanju nadzora bodo inšpektorji za okolje in policisti dali prednost zavarovanim območjem, območjem NATURA 2000 in območjem naravnih vrednot državnega pomena.

Vožnja z vozili na motorni pogon:

28.b člen ZON določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Je pa dovoljena ustavitev ali parkiranje vozil na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča ter na območju, ki je namenjeno za začasno parkiranje za namene javnih shodov in javnih prireditev, organiziranih v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Za posameznika, ki krši navedene določbe, je zagrožena globa od 40 do 100 evrov.

Vožnja z vozili na motorni pogon je torej omejena le na prometno infrastrukturo (na javne ceste in na nekategorizirane ceste), ki se uporabljajo za javni cestni promet. Izjema je ustavljanje in parkiranje v 5-metrskem pasu ob cestah ter parkiranje v okviru javnih prireditev. Izjema so tudi službene in podobne vožnje, ki pa veljajo le, če dostop ni mogoč po javnih cestah. Izjema velja tudi za dostop do objektov, ki niso neposredno povezani z javnimi cestami in nekategoriziranimi cestami, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

Vožnja s kolesi:

ZON v 28.d členu dovoljuje vožnjo s kolesi v naravnem okolju po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja. Kot določa ZON se za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo s kolesi v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove. Za posameznika, ki krši navedene določbe, je zagrožena globa v višini 100 evrov.

1. odst. 40. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, s spremembami) določa, da sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta, za kršitev pa je predpisana tudi prekrškovna sankcija. Nadzor določb Zakona o gozdovih je v pristojnosti gozdarskih inšpektorjev.

Treba je upoštevati tudi 19. člen ZPlanP, ki izjemoma dovoljuje vožnjo z gorskimi kolesi po planinskih poteh, vendar le po posebej označenih poteh, ki jih določi minister, pristojen za šport, na predlog skrbnika planinske poti. Nadzor teh določb izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, na gozdnih in kmetijskih površinah pa tudi inšpektorji, pristojni za gozdarstvo in kmetijstvo, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi. Globe za kršitelje po ZPlanP so od 100 do 1200 evrov.