Temeljni namen predloga zakona je zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. Navedeni cilj je predpogoj, da lahko RTV Slovenija opravlja svoje zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovani pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja.

Dogodki v zvezi z RTV Slovenija v zadnjih dveh letih, ki so dosegli vrhunec s stavko novinarskih sindikatov RTV Slovenija, so pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja te svobode oziroma do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve RTV Slovenija. Ker je svoboda izražanja (tiska in drugih oblik javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija) eden izmed ključnih institucionalnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa, kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-106/01-27 z dne 5. 2. 2004, v kateri je med drugim navedlo, da "mora zakonodajalec z ustrezno zakonodajo zagotoviti programsko, organizacijsko in finančno samostojnost javnih medijev" in da "to še posebej velja za tiste javne medije (konkretno RTVS), ki jih ustanovi država in katerih glavni namen je zagotavljati uresničevanje ustavne pravice (državljanov) do javnega obveščanja in obveščenosti", je sprejem predloga zakona nujen, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastala nepopravljiva škoda za demokracijo in s tem za delovanje države.

Predlog zakona med poglavitnimi rešitvami določa novo ureditev področja vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTV Slovenija. Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta uvaja enoten organ upravljanja in nadzora – Svet RTV Slovenija, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu in bolj racionalnemu delu ter onemogočilo možnost blokad pri sprejemanju najpomembnejših dokumentov. Svet RTV Slovenija bo sestavljalo 17 članov, pri imenovanju katerih bodo imeli odločilno vlogo strokovna javnost oziroma civilna družba in zaposleni na RTV Slovenija. Vpliv strankarske politike je v primerjavi z obstoječo ureditvijo bistveno zmanjšan, saj bo Državni zbor imenoval le dva člana. Kot posvetovalno telo Sveta RTV Slovenija predlog zakona uvaja finančni odbor, ki ga bo sestavljalo pet članov, za katere se bosta zahtevali visoka strokovna usposobljenost in neodvisnost. Predlog zakona namesto obstoječega organa vodenja – generalnega direktorja – uvaja štiričlansko upravo, s čimer se integrirajo vodilne funkcije javnega medijskega servisa, kar je glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja. Na nižji ravni vodenja se obstoječima mestoma direktorjev radia in televizije pridružuje mesto direktorja digitalnih vsebin. Predlog zakona med poglavitnimi rešitvami določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov, pri čemer se zahteva predhodno posvetovanje s programskimi delavci.