Države morajo smiselno prilagajati svoje politike in konkretne ukrepe aktualnim razmeram v lokalnem in globalnem okolju. Zelo pomembno je, da so ti ukrepi sorazmerni in skladni s trenutnimi varnostnimi razmerami. Zagotavljati morajo varnost ljudi ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, kar je pomembno izhodišče demokratičnih politik na področju migracij in azila v sodobnem globalnem svetu.

Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena v času množičnih migracij kot začasni instrument za usmerjanje migracij in je kot taka ostanek kriznega upravljanja migracij. Spomnite se let 2015 in 2016, ko je Slovenijo dnevno prešlo skoraj 13.000 migrantov. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike.

Iz statistike Policije o nedovoljenih prehodih državne meje jasno izhaja, da število nedovoljenih prehodov iz leta v leto pada. Tako je bilo v letu 2019 več kot 16.000 nedovoljenih prehodov, v  letu 2020 več kot 14.000 in v letu 2021 več kot 10.000 nedovoljenih prehodov. Res je, da se je število nezakonitih prehodov državne meje v letošnjem letu povečalo (v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko smo imeli več kot 3000 prehodov), vendar to tudi za ta letni čas ni nič nenavadnega. Ključen je poudarek, da gre za trend migracijskega gibanja v širši regiji, katere del smo.

Vlada se je prejšnji petek seznanila z načrtom za odstranitev ograje na meji. Pri odločitvi o začetku odstranjevanja ograje smo izhajali tako iz ocene tveganja kot tudi javnega mnenja, danih zavez in predvsem želja prebivalcev ob meji. Z ograjo zadnjih sedem let živijo ljudje ob meji. Prav je, da država spoštuje tudi njihove želje in pozive k čim prejšnji odstranitvi. Na ministrstvu dnevno prejemamo pobude županov in posameznikov iz lokalnih skupnosti s pozivi k vrnitvi v običajno življenje brez fizičnih ovir med tesno povezanim lokalnim prebivalstvom na obeh straneh državne meje. Na ministrstvu jih želimo poslušati in slišati, zato se bomo že v naslednjem tednu z njimi sestali in jim predstavili okvirni načrt za odstranjevanje ograje v prihodnje.

Odstranjevanje bo potekalo postopno, začenši z žico na meji, ki predstavlja tudi grob poseg v okolje in življenje ljudi. Nadaljevalo se bo z odstranjevanjem panelne ograje, upoštevaje želje lokalnega prebivalstva v največji možni meri. Panelno ograjo bo odstranjeval za to usposobljen izvajalec, ki bo izbran v postopku javnega naročila. Nekatere lokalne skupnosti na ministrstvo že naslavljajo tudi prošnje za prevzem panelne ograje. V tej zvezi bo ministrstvo iskalo ustrezne rešitve v okviru obstoječe zakonodaje in določil zakona o ravnanju s stvarnim premoženjem.

Policija bo po odstranitvi ograje zagotavljala varovanje državne meje še naprej, s prilagojenim načinom delovanja, z vključevanjem različnih policijskih enot in tehničnih sredstev. S tem bo zagotovljena ustrezna raven varnosti obmejnemu prebivalstvu, prebivalstvu v notranjosti države oziroma Evropske unije. Dejstvo je, da ograje ne morejo zaustaviti migracij. Temu nenazadnje pritrjuje sam podatek o številu nezakonitih prehodov državne meje. Zato je strašenje posameznih političnih predstavnikov z velikim poslabšanjem varnostnega stanja v državi, kar naj bi umikanje nekaj 10 km žice na 670 km dolgi meji s Hrvaško povzročilo, populistično in neosnovano.

Padanje žice predstavlja tudi simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji. Ta vlada želi umakniti iz javnega diskurza potenciranje strahu pred tujci, ki se jih pogosto obravnava kot pretirano »grožnjo« v družbi in preredko denimo kot morebitne bodoče sodelavce v deficitarnih poklicih. Statistični podatki o izvršenih kaznivih dejanjih in prekrških ne podpirajo teze, da bi bili tujci v Sloveniji pogostejši kršitelji kot slovensko prebivalstvo. Treba se je soočiti z dejstvom, da so migracije običajen pojav, še zlasti v današnjem globalnem svetu. So del naše realnosti, so naša stalnica. Nikakor pa niso krizne same po sebi. Politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti ne sme biti več sprejemljiva praksa.

Najučinkovitejša politika na področju migracij je zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij. Zagotavljanje slednjih zmanjša tudi interes za iskanje poti s pomočjo kriminalnih tihotapskih družb, ki se okoriščajo na račun žalostnih usod ljudi. Pristop ministrstva sledi načelu zmanjševanje tveganj za vse – za državljane Slovenije, lokalne prebivalce in ljudi na migrantskih poteh.