Evropski parlament je 5. julija 2022 potrdil uredbi o digitalnih storitvah (DSA) in digitalnih trgih (DMA). Uredbi morata potrditi še Svet Evropske unije in Evropska komisija, s čimer se bo končal proces pogajanj med so-zakonodajalci. Predvidoma oktobra letos bo sledila objava v Uradnem listu Evropske unije (EU), uredbi pa bosta začeli veljati dvajset dni po objavi. Zaradi zahtevnih priprav držav članic na izvajanje uredbe DSA, je začetek uporabe predviden na začetku leta 2024.

Evropska komisija je zakonodajni paket o digitalnih storitvah, ki je vključeval predloga obeh uredb, predstavila decembra 2020. Sporazum o ključnih rešitvah je bil med državami članicami na Svetu EU dosežen pod slovenskim predsedovanjem novembra 2021. Francosko predsedstvo je nato nadaljevalo pogajanja z Evropskim parlamentom in jih aprila letos uspešno zaključilo s političnim dogovorom.

Uredbi postavljata pravila o odgovornosti digitalnih platform za njihove storitve in proizvode, s katerimi bo izboljšano delovanje internega trga digitalnih storitev, vzpostavljeni bodo enaki konkurenčni pogoji in pravna varnost za manjša podjetja ter zaščitene pravice in interesi evropskih državljanov.

Cilj uredbe DMA je nasloviti strukturne težave na digitalnih trgih, ki jih ni mogoče zajeti z obstoječimi pravili varstva konkurence. Ključne težave digitalnih trgov so: nepoštene prakse v razmerju do poslovnih uporabnikov, šibka konkurenca in visoka koncentracija na trgih, na katerih delujejo platforme ter razdrobljenost regulacije znotraj EU. DMA vzpostavlja enotna pravila regulacije digitalnih trgov na EU ravni s postavitvijo standardov za oblikovanje konkurenčnih, nediskriminatornih, odgovornih in poštenih digitalnih trgov. S tem bodo zagotovljeni enaki pogoji in več možnosti za vsa podjetja na EU digitalnih trgih ter posledično več izbire za potrošnike, boljše cene ter več možnosti menjave ponudnika storitev. Harmonizirana pravila regulacije digitalnih trgov na ravni EU bodo spodbudila inovacije, rast in konkurenčnost ter olajšala rast manjšim platformam. DMA se bo uporabljal le za velika podjetja, ki bodo v skladu z objektivnimi merili opredeljena kot „vratarji“ (gatekeepers). To so podjetja, ki imajo zaradi svoje velikosti in pomena posebej pomembno vlogo na notranjem trgu. Ta podjetja nadzorujejo vsaj eno tako imenovano „jedrno platformno storitev“ (kot so iskalniki, storitve družbenega omrežja, nekatere storitve sporočil, operacijski sistemi, spletne tržnice ...) ter imajo trajno in veliko bazo uporabnikov v več državah EU. Nadzor nad izvajanjem uredbe DMA bo v izključno v rokah Evropske komisije.

Uredba DSA ureja pravila za različne posredniške platforme, od ponudnikov dostopa do interneta, do platform storitev gostovanja in spletnih posredniških platform, med katere se uvrščajo družbena omrežja in spletne tržnice. Spletne posredniške platforme s svojimi storitvami posredujejo med ustvarjalci vsebin in uporabniki teh vsebin. Podobno velja v primeru posredovanja storitev, prodaje proizvodov ali blaga preko interneta. Posredniške platforme olajšujejo delitev vsebin in ustvarjajo vrsto novih gospodarskih priložnosti, hkrati pa omogočajo razširjanje nezakonitih vsebin in sprožajo vrsto družbenih izzivov, kot so npr. razširjanje ponarejenih izdelkov, sovražnega govora, sramotenja ter neresničnih in zavajajočih informacij. Na drugi strani posredniške platforme lahko tudi omejujejo konkurenco in zapirajo digitalne trge. Tako spletno okolje ni sprejemljivo za nikogar, ne za uporabnike storitev, ne za podjetja.

DSA naslavlja ključne probleme sistemskih družbenih tveganj: sociološka in gospodarska tveganja glede širjenja nezakonitih vsebin na spletu, nezadostno zaščito temeljnih svoboščin, neučinkovit nadzor nad storitvami in nepoštene prednosti za večje platforme v primerjavi z malimi in srednjimi podjetji. Pri tem zasleduje načelo, kar je nezakonito v realnem svetu, je nezakonito na spletu. Namen uredbe DSA je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga EU za storitve posredniških platform z vzpostavitvijo enotnih pravil za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje. Vzpostavlja okvir za boj proti nezakonitim vsebinam, storitvam in proizvodom, izboljšuje mehanizem odstranjevanja nezakonitih spletnih vsebin, bolje bodo zaščitene temeljne človekove pravice na spletu, vključno s svobodo govora. Evropskim potrošnikom bo zagotovljeno bolj pošteno, varno in zaupanja vredno spletno okolje, podjetjem pa večja pravna predvidljivost in varnost ter spodbudnejše okolje za inovacije in rast digitalnega gospodarstva.

DSA je prvenstveno namenjen urejanju odgovornosti digitalnih posredniških platform pri zaščiti potrošnikov in podjetij, krepitvi pravic uporabnikov, ščitenju pravice izražanja, omogočanju učinkovite prijave nezakonitih vsebin in izboljšanju transparentnosti delovanja posredniških platform. Določa pravila odgovornosti in obveznosti za različne tipe posredniških platform, vključno z zelo velikimi spletnimi platformami in zelo velikimi spletnimi iskalniki, ki imajo več kot 45 milijonov mesečnih uporabnikov v EU. Obveznosti so asimetrične in kumulativne in se stopnjujejo od osnovnih posredniških platform, preko platform gostovanja in spletnih platform do zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov. Posredniške platforme bodo morale določiti kontaktne točke; v primeru, če v EU nimajo predstavništva, bodo morali določiti pravnega zastopnika. Predviden je mehanizem odstranjevanja nezakonitih vsebin, določena je vloga zaupanja vrednih prijaviteljev, internega sistema reševanja sporov in zunaj sodnega reševanja sporov, določena so izhodišča pravil za uporabo storitev in ukrepi za odpravo sistemskih pomanjkljivosti. Določene so obveznosti za zagotavljanje transparentnosti oglaševanja in delovanja platformnih storitev, za večjo transparentnost priporočilnih sistemov in samodejnih algoritmov, prepovedana je uporaba metod zavajanja potrošnikov. Spletne tržnice bodo morale preverjati svoje poslovne partnerje, kar bo pripomoglo ko bolj varnemu in preglednemu spletnemu okolju za njihove potrošnike. Pri obravnavi škodljivih, vendar zakonitih vsebin, DSA še naprej računa na družbeno odgovornost posredniških platform, navsezadnje je sprotna in pravilna obravnava tovrstnih vsebin ključna za ugled pri uporabnikih in za njihovo konkurenčnost. DSA med drugim spodbuja uporabo skupnih pravil obnašanja (t. i. Code of Conducts). Posebna pozornost je namenjena ohranjanju svobode izražanja v spletnem okolju.

DSA po Direktivi o elektronskem poslovanju povzema načelo, da posredniške platforme v osnovi in pod določenimi pogoji niso odgovorne za vsebine, ki jih nanjo nalagajo uporabniki, in ki jih nato platforma posreduje drugim uporabnikom. Tudi če posredniška platforma samoiniciativno preiskuje vsebine, da bi odkrila in odstranila nezakonite vsebine, zanjo še vedno velja izvzem od odgovornosti za vsebine. Samoiniciativnost je tu stvar konkurenčnosti, saj je v interesu posredniške platforme, da se zavržne vsebine ne pojavijo v njenih storitvah in da jih ne posreduje svojim uporabnikom. DSA povzema tudi načelo, da zakonodajalec posredniškim platformam ne sme naložiti obveznosti splošnega spremljanja vsebin ali njihovega aktivnega preiskovanja. DSA je procesni zakonodajni dokument, ki določa postopke odstranjevanja nezakonitih vsebin in spremljajoče mehanizme, medtem ko ne opredeljuje nezakonitosti vsebin. To je še vedno stvar nacionalne zakonodaje in harmonizirane zakonodaje EU (npr. teroristične vsebine ali posnetki zlorabe otrok na spletu).

Če posamezni uporabnik storitev posredniške platforme meni, da je določena vsebina nezakonita, potem lahko uporabi mehanizme za njeno odstranitev iz posredniške platforme, kot jih določa DSA. Neposredno od posredniške platforme lahko odstranitev nezakonite vsebine zahtevajo uporabniki platforme ali zaupanja vredni prijavitelji. Če prijavitelj domnevno nezakonite vsebine pri platformi ne uspe, ima na voljo notranji pritožbeni mehanizem na platformi, zunaj sodno reševanje sporov in možnost sprožitve tožbe na sodišču. DSA posebej ureja izvrševanje odločb sodišč in upravnih organov.

Nadzor nad izvajanjem DSA si delijo Evropska komisija in države članice. Na nacionalni ravni bo treba ustanoviti neodvisnega koordinatorja za digitalne storitve, katerega predstavnik bo član Evropskega odbora za digitalne storitve.