Slovenija je velika podpornica boja proti nekaznovanosti za najhujše zločine in ves čas aktivno prispeva k razvoju mednarodnega kazenskega prava ter krepitvi mednarodnega kazenskega pravosodja.

Aktualna kriza v Ukrajini je razkrila pomen vloge Mednarodnega kazenskega sodišča pri zagotavljanju odgovornosti za najhujša kazniva dejanja in nujno potrebo po zadostni politični in finančni podpori delovanju sodišča. Ravno politična podpora in sodelovanje držav pogodbenic s sodiščem sta nujna za učinkovito izvrševanje mandata sodišča na področju zagotavljanja pravičnosti. Izredno pomembna je neomajna podpora držav pogodbenic neodvisnosti, nepristranskosti in integriteti delovanja sodišča ob spoštovanju načel in vrednot Rimskega statuta.

Mednarodno kazensko sodišče je prvo stalno sodišče za najhujša mednarodna kazniva dejanja genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev, od leta 2018 pa tudi za kaznivo dejanje agresije.

Sodišče je v 20 letih pomembno prispevalo k zagotavljanju odgovornosti storilcev najhujših kaznivih dejanj. Z namenom povečanja učinkovitosti sodišča in celotnega sistema Rimskega statuta je v teku postopek implementacije priporočil neodvisnega strokovnega pregleda delovanja sodišča. Sodišče se nahaja v ključnem trenutku, ki bo začrtal nadaljnjo strateško pot njegovega delovanja. Poleg aktualnega izziva glede pregona agresije v Ukrajini, se bo sodišče nujno soočalo tudi s sodobnimi izzivi, kot je kibernetsko vojskovanje in kazenska odgovornost za škodo okolju.