Dopoldanski del zasedanja Sveta se je začel s predstavitvijo delovnega programa in prednostnih nalog češkega predsedstva. Češko predsedstvo se bo med drugim prednostno posvetilo učnikom, ki jih ima ruska agresija v Ukrajini na prehransko varnost. V nadaljevanju je komisarka EU za zdravje in zdravo hrano Stella Kyriakides predstavila novo Uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev z namenom zmanjšati tveganja in učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. Cilj tega predloga uredbe je nadomestiti direktivo o trajnostni rabi pesticidov pri urejanju uporabe pesticidov ter zagotoviti večjo skladnost s cilji iz evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“. Ministrica Irena Šinko je v svojem nastopu dejala, da se Slovenija strinja, da je potrebno zmanjšati rabo pesticidov na minimalno potrebno količino, ki omogoča pridelavo hrane, ščiti zdravje ljudi, ohranja naše zemljo, polinatorje in biotsko raznovrstnost. Ob tem pa je opozorila, da v zakonodajnem predlogu nerazpoložljivost alternativnih metod ni ustrezno upoštevana, kot tudi niso ustrezno naslovljene razlike med posameznimi državami glede strukture in intenzivnosti kmetijske proizvodnje. »Slovensko kmetijstvo se že sedaj sooča s pritiski na rastlinsko pridelavo zaradi majhne povprečne kmetijske površine na pridelovalca, razmeroma velikega deleža trajnih nasadov (vinogradi in sadovnjaki), ki predstavljajo več kot 80 % porabe vseh fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji«. Ob tem je ministrica še opozorila, da se lahko pohvalimo z izjemno biotsko raznovrstnostjo in posledično imamo največji delež površine pod območjem Nature 2000 v Evropi (37 %), vseh občutljivih območij pa je več kot 50 %. »Na občutljivih območjih imamo več kot 30 % vseh pridelovalnih površin trajnih nasadov ter več kot 40 % njivskih površin, zato je sedanji predlog nove uredbe, ki predlaga prepoved uporabe vseh FFS na teh območjih, za nas popolnoma nedopusten, saj bi s tem onemogočili pridelavo na teh območjih, ki ima tam že dolgo tradicijo. Ker pri večini kultur trenutno ni na voljo alternative pesticidom, to namreč pomeni opuščanje kmetijstva na teh območjih. Poudarjamo, da je to za Slovenijo absolutno nesprejemljivo«, je še poudarila ministrica ter predlagala, da je potrebno zakonodajni predlog izboljšati tako, da bo hkrati učinkovito prispeval k zmanjšanju tveganj, povezanih z uporabo pesticidov ter upošteval razlike med državami.

Sledila je razprava glede posodobitve zakonodaje na področju dobrobiti živali pri prevozu. V EU se vsakodnevno prevaža milijone živali; kljub temu, da EU zakonodaja predpisuje, da se živali ne prevaža na način, ki bi lahko povzročil poškodbe ali neupravičeno trpljenje, se pojavljajo primeri kršitev. Ministrica je zato v razpravi poudarila, da lahko neustrezen prevoz živali močno ogrozi dobrobit živali. »Kot primer dobre prakse v Sloveniji lahko izpostavimo aktivno mobilno enoto veterinarjev, ki od leta 2004 nadzoruje dobrobiti živali v transportu; ta enota ima pooblastila, da v prometu ustavlja vozila, ki prevažajo živali in preverja ali so prevozi skladni s predpisi«.

V popoldanskem delu zasedanja so ministri potrdili sklepe Sveta o akvakulturi, ki v luči številnih dogodkov v letošnjem letu še dodatno izpostavljajo pomen samooskrbe v EU tudi na tem področju. Po besedah ministrice Šinko Slovenija podpira krepitev trajnostne akvakulture v EU, proizvodnja v sladkovodni akvakulturi in marikulturi pa je že pred več leti presegla ulov v morskem ribištvu, kar poudarja pomen akvakulture za oskrbo s trajnostnimi ribiškimi proizvodi pri nas. »S tega vidika pozdravljamo izpostavljen namen za večje sodelovanje ter usklajevanje med institucijami, tako na ravni EU kot tudi nacionalno, z namenom, da se zmanjša administrativno breme za sektor akvakulture ter omogoči trajnostno in sonaravno proizvodnjo, ki bo blizu potrošnikom in bo hkrati vpeta v lokalno okolje«.

Evropska komisija je danes predstavila tudi napredek pri sprejemanju strateških načrtov skupne kmetijske politike. Ministrica Šinko se je zahvalila komisarju za kmetijstvo in podeželje Januszu Wojciechowskemu in ostalim predstavnikom Evropske komisije za dosedanje sodelovanje na tem področju. Dodala je, da je čim prejšnja odobritev in strateških načrtov držav članic zelo pomembna. »Strateški načrti so ključno orodje skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Hitro dokončanje in potrditev s strani Komisije mora biti naša skupna prioriteta, tudi v luči zagotavljanja stabilnih razmer za kmete zaradi negativnih posledic ruske agresije v Ukrajini«. V nadaljevanju je ministrica še dejala, da je zelo pomembno tudi dobro komuniciranje z deležniki, da so lahko pravočasno seznanjeni z vsemi zahtevami nove skupne kmetijske politike. »Celoten proces je zelo zahteven in kompleksen. Pri tem je treba najti ustrezno ravnotežje med vsemi cilji SKP, upoštevati vidik prehranske varnosti in ne izgubiti izpred oči ekonomskega položaja kmetov. Z načrtovanim pristopom pri zeleni arhitekturi bomo dosegli visoko vključenost kmetov in posledično primerno raven okoljske in podnebne ambicioznosti«. Zato ministrica v zaključku pogajanj pričakuje konstruktivnost in prožnost Komisije ter da se v svojih zahtevah omeji na pravno zavezujoče elemente.

Sledila je predstavitev poročila o razmerah na kmetijskih trgih zaradi ruske invazije na Ukrajino s strani Evropske komisije. Ministrica Šinko je povedala, da so razmere v Sloveniji zaradi višanja cen energentov, repromateriala in semen še vedno zaskrbljujoče. Predstavila je tudi ukrepe, ki jih je vladna delovna skupina za draginjo pripravila za pomoč kmetom in ribičem. Ob tem je dodala, da je sodelovanje med državami v trenutkih razmerah zelo pomembno.

Ministrica Irena Šinko se je danes sestala tudi s finskim ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo Anttijem Kurvinenom. Finskemu kolegu se je najprej zahvalila za vso podporo v času slovenskega predsedovanja. V pogovoru sta pozornost namenila področju gozdarstva in odprtim vprašanjem s področja gozdarstva, predvsem glede uredbe o krčitvah gozdov, spremljanja stanja gozdov in gozdnih strateških načrtov, zakonodajnega predloga o obnovi habitatov, kriterijih za trajnostno financiranje, direktiva o obnovljivih virih in strateških načrtih skupne kmetijske politike. V pogovoru sta izpostavila tudi pomen nadaljnjega aktivnega delovanja skupine podobno-mislečih držav in v okviru skupine For Forests (Švedske, Finske, Avstrije in Slovenije). Ministra sta se ob koncu dogovorila za krepitev nadaljnjega dobrega sodelovanja med državama.