Ministrom se je v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino pridružil minister za zunanje zadeve Ukrajine Dmitro Kuleba, ki je predstavil izzive in razmere na terenu. Ministri so poudarili nadaljevanje celovite podpore Ukrajini in sprejeli politični dogovor o dodatni podpori z vojaško opremo iz Evropskega mirovnega instrumenta, pri čemer je potrebno upoštevati globalno naravo instrumenta. Razpravljali so tudi o novem svežnju omejevalnih ukrepov EU zoper Rusko federacijo in o odgovornosti za vojne zločine. "Slovenija podpira nadaljevanje podpore Evropske unije Ukrajini, vključno s pomočjo Ukrajini za nadaljnje delovanje kritične infrastrukture in institucij ter vsa prizadevanja v smeri povojne obnove," je povedal državni sekretar Štucin.

EU mora v času spremenjenih geopolitičnih razmer okrepiti strateška partnerstva, tudi z Latinsko Ameriko in Karibi. Regija je pomemben partner pri zagovarjanju na pravilih temelječe mednarodne ureditve in v času vojne v Evropi za svetovno prehransko varnost. "Krepitev političnega dialoga, trgovinskih odnosov in sektorskega sodelovanja, vključno z digitalno agendo je ključnega pomena," je poudaril državni sekretar Štucin.

Ministri so potrdili akcijski načrt EU za leto 2023 kot podlago za oživitev dialoga in načrtovanje vrha s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (angleško The Community of Latin American and Caribbean States - CELAC) v letu 2023 in ministrskega zasedanja EU-CELAC oktobra 2022. V načrtu je opredeljen angažma za krepitev političnega zavezništva z regijo ter sodelovanje na prednostnih področjih, kot so med drugim zeleni in digitalni prehod, gospodarska menjava, človekov razvoj, varnost in boj proti kriminalu.

Nove tehnologije pomembno vplivajo na geopolitično ravnovesje moči in so v središču strateškega tekmovanja. EU igra osrednjo vlogo pri promociji etičnih in v službi človeka zastavljenih mednarodnih standardov. "Proaktivna EU digitalna diplomacija je nujna za spodbujanje evropskega modela digitalnega upravljanja navzven ter za promocijo evropskih interesov in vrednot. Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju standardov za uporabo umetne inteligence, spodbuja digitalna partnerstva tako s podobno mislečimi partnericami kot tudi nadaljevanje dialoga z drugimi partnerji", je poudaril državni sekretar Štucin.

Državni sekretar Štucin je v imenu petih srednjeevropskih držav skupine Central 5 (Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška in Slovenija) ministrom predstavil skupen poziv glede podelitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini še pred koncem leta 2022.