Odločitve, sprejete na današnji seji, sta predstavila minister za infrastrukturo Bojan Kumer in minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Vlada določila najvišjo omejeno ceno zemeljskega plina

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je uvodoma poudaril, da se vlada zaveda nujnosti hitrega in odločnega ukrepanja, zato je na tokratni seji izdala že četrti paket v nizu ukrepov za zamejitev draginje. Glavno vodilo vlade pri sprejemanju nizov ukrepov proti draginji je skrb za vse ljudi.

Z današnjim ukrepom, katerega cilj je zamejiti draginjo ter zagotoviti nemotene in stabilne dobave plina in ljudem omogočiti življenje in mirnejšo jesen ter zimo, s čim manj negotovosti, smo omejili dovoljene drobnoprodajne cene plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce, je povedal minister in napovedal, da bo v nadaljevanju vlada za socialno šibke pripravila še dodatni ukrep - energetski dodatek.

Kumer: Najvišja možna cena plina vzpostavlja predvidljivost in vzdržnost stroškov za odjemalce

Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci, skupni gospodinjski odjemalci in osnovne socialne službe (izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) in zapori). Med zaščitene odjemalce  po zakonodaji sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh.

Danes določena cene plina bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023, in sicer:

• za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evrov/kWh (brez DDV).
• za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evrov/kWh (brez DDV).

Tudi država prevzema nase strošek v dobrobit ljudem, je poudaril minister Kumer in se odpoveduje DDV in trošarinam. Vlada je namreč dodatno ohranila 50 % znižano stopnjo trošarin in znižala stopnjo DDV na 9,5 %.

Kaj vladni ukrep pomeni za posamezne odjemalce?

Minister Kumer je na novinarski konferenci ukrep ponazoril z nekaterimi konkretnimi izračuni. Na letni ravni bo tako povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 %, tisti, ki pa imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 %.

Povprečni odjemalec socialne službe, ki ima sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bo na letni ravni prihranil do 1390 evrov ali do 11 %, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 %, in tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji pa do 13.590 evrov letno, kar je tudi do 55 %.

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 %, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali 11 do 34 % na leto.

Po priporočilu EK priprave na možnost zmanjšane dobave plina

Minister Kumer je ob tem tudi poudaril, da je včeraj predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vsem državam članicam priporočila, naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov. Zato je vlada že danes, z namenom pripravljenosti na morebitne izredne razmere, ki bi nastopile v luči nadaljnjih zmanjševanj dobave zemeljskega plina, pozvala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravita analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja. Dodal je tudi, da vlada hkrati poziva podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.

Ob koncu je minister Kumer dejal, da bo vlada s sprejemanjem ukrepov nadaljevala, tako da bodo že septembra pripravljeni vse mehanizmi, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili mirnejšo jesen in zimo s čim manj negotovosti.

Vlada aktivno v trajno iskanje rešitev za vodooskrbo v Slovenski Istri

Vlada se je seznanila z informacijo Ministrstva za okolje in prostor glede problematike oskrbe prebivalstva slovenske Istre s pitno vodo.

Minister Brežan je na novinarski konferenci uvodoma poudaril, da je v Slovenski Istri situacija glede oskrbe s pitno vodo izjemno resna. O tem je med nedavnim obiskom Slovenske Istre, Krasa in Brkinov govoril tudi sam z lokalnimi deležniki. Lokalno prebivalstvo in vse, ki se v tem poletnem času nahajajo na obali, je zato pozval, naj upoštevajo vse ukrepe, ki jih pripravljajo Rižanski vodovodi, pri porabi vode pa naj bodo skrajno skrbni in varčni. Poudaril je tudi, da je to območje še zadnji del Slovenije, kjer vodooskrba še ni na primerni ravni.

Načrt takojšnjega ukrepanja

Kot je dejal minister Brežan, je ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z regionalnimi deležniki že pripravilo takojšnje, kratkoročne ukrepe za omilitev situacije:

• ministrstvo za obrambo pripravlja načrt dopolnilne oskrbe s cisternami;
• direkcija za vode je izdala začasno dovoljenje za uporabo Vanganelskega jezera in drugih manjših zajetij za druge, predvsem kmetijske rabe;
• ministrstvo za okolje bo po potrebi potrdilo program Rižanskega vodovoda o prekinitvah dobave in predvidoma tudi odredilo interventna sredstva za ta namen;
• skupaj z Rižanskim vodovodom si bodo na ministrstvu prizadevali za čim boljše informiranje prebivalstva.

Dolgoročno in srednjeročno ukrepanje pa je povezano z vzpostavitvijo sistema za nemoteno oskrbo Slovenske Istre, je poudaril minister Brežan in ob tem izpostavil pregled aktivnosti poteka državnega prostorskega načrta (DPN) Suhorca s predlogi za razširitev DPN z variantnimi dolgoročnimi rešitvami ter možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika.